V principu si 20 let prestara.

Ko bo puberteta na višku boš stara 55 let in otrok bo imel starko za mamo.

Jaz stara 41 let, partner 43 let. Poznava se skoraj 3 leta. Jaz mam otroka (10 let), on jih nima. Novega ne načrtujeva, ker oba meniva, da sva prestara za dojenčka. Mojega sina pa je itak sprejel kot da je njegov in tudi moj sin ga je sprejel za svojega tako da smo super in si drugega niti ne želimo. Včasih me sicer prešine misel, da bi bilo lepo imeti tudi skupnega otroka, vendar ko pomislim, da bom jaz čez 50, ko bo novi otrok star toliko kot je sedaj moj, me vsa želja mine.

za otroka pri 40ih se odločijo samo obupanci in lenuhi

prestara sta

Imam hčerko, ki gre v drugi razred. In pri svojih 48 letih niti slučajno nisem najstarejša mama. Vsaj tretjina jih je pri nas tam-tam.
No, naša je četrti otrok. Je pa med sošolci s starejšimi mamami tudi kar nekaj edincev. Tako, da to ni nič posebnega.

Joj, zakaj meni ni takole vse jasno v lajfu. 🙁

Že od nekdaj so ljudje imeli otroke od “prezgodnjih” do “prepoznih” let. Vse ima svoje pluse in minuse in seveda je bolje, da imaš otroke prej, tako iz zdravstvenih razlogov kot tudi kar se tiče energije. Ampak ljudje smo si različni in nekateri so pri petdesetih še tako vitalni, kot nekdo ni bil niti pri dvajsetih. Mislim, da je narava že naredila mehanizem, da v času, ko potomstvo ni več ok, ne moreš imeti otrok. Tako da, moje mnenje, če rata, je uspelo z razlogom 🙂

Drugače imam pa kolegico, ki jo je mama rodila dva dni pred petdesetim rojstnim dnem, oče je bil pa še 5 let starejši. So bili nenavadna družina, saj sta imela starša v penziji čisto preveč časa, da sta se ukvarjala z njo. Ampak je čisto ok gor zrasla 🙂 Tudi moja babica je imela 17 let mlajšo sestro, ker sta bila starša po vojni pač vesela, da je konec vojne, pa je ratalo 🙂