Jaz likam z užitkom in to ko imam čas med tednom večinoma zvečer ob vikendih obvezno zgodaj zjutraj.

Meni likanje ne dela nikakršnih težav.

Verjetno sem edina ki lika z veseljem. Mene zelo sprosti.

PA-PA

Likam kakor kdaj, včasih z veseljem, včasih prav z gnusom, zagotovo pa mini-minimalno. Vedno pa počakam, da se nekaj nabere, da ne grejem likalnika z 5 cunc. Perila, brisač, kuhinjskih cunj, nočnih bodijev, pižam, posteljnine, večine mikic, trenirk ne likam. Ko obešam, običajno malo nategnem perilo, če je kaj bolj zoprnega, dam na pol centrifuge, da ni čist prežvečeno in nato obesim. Moževe srajce (bljak!) sušim na obešalniku, da je ja čimmanj za likat. V bistvu likam toliko, da ne izgledamo totalno zanemarjeni, se pravi v glavnem službeno garderobo pa tisto, kar ima mulo za “na parado”. Je pa tko, da se velika večina materialov med enournim sedenjem v avtu, kolikor imava z možem do službe, ravno prav pogliha oz. pomečka ;))

Štumfi??? Če so vsaj po barvah skup, sem čist srečna – so namreč v moževi domeni, tako se je že zgodilo, da sem šele pred pisarno ugotovila, da imam en črn in en temnomoder štumf obut 😮 – me je res nekam prijelo!! Ampak mi še vedno niti v nočni mori ne pride na misel, da bi jih likala. Se raje dam moškemu delu familije na razpolago, da po meni skače :))) Vseeno pa globoko spoštujem vse, ki požrtvovalno likate!

Ko sva se z možem preselila v skupno stanovanje, ga je skoraj kap, ko je videl koliko stvari ne likam (spodnjega perila, brisač, posteljnine – zato pa so mečkanke, kajne,…). Njegova mami je likala vse.
Pa se je hitro navadil na moj način: lika se v nedeljo ali pa še to ne, no le njegove srajce so redno zlikane. Za ostalo pa najprej dam sinka spat, si skuham kavo, pripravim CD in likam po tri ure skupaj. Še nikli nam nihče ni rekel, da hodimo v zmečkanih cotah naokrog. Veliko lahko rešiš s pravilnim obešanjem.
Jaz si pač raje vzamem čas za moja dva princa (pa tudi lena sem, pa kaj!)

LP, Tana.

Odkar imam otroke, v glavnem zvecer, oz. ponoci.
Ne likam, seveda nogavic, niti vecine posteljnine, nobenih brisac. Spodnje perilo, bodije, pi~ame,… susim v susilcu in ne likam.
Ostanejo pa se tone majic, hlac, srajc, pa tudi kaksnih trenerk – torej vedno cele gore. Pa se mi najveckrat ne ljubi – zato to pocnem recimo 2x mesecno na veliko. Poleti mi je lustno ponocevat, zdaj pa malo manj.
Aja, kuhinjske cunje sem (zacasno) nehala likat letos poleti.
Ah, ja, saj se vedno pritozujem, pa obljubljam, da bom sproti, ampak….
Tale forum pa se prispeva k vecjem kupu, he, he!
Lp, Mateja

Če pravilno posušiš in pravi čas zložiš,ti ni potrebno likanje.In perilo ni zmečkano.Če pa želiš perilo imeti na črto,potem pa je potrebno likanje.

Ah, saj nisem mislila tako… le velikokrat sem že brala kako nekatere res malo likate. Očitno imam pri štirih otrocih in še enem velikem še vedno preveč časa :o))))
Glede obešanja perila… le redko vidim tako natančno obešeno perilo, kot je moje… naj ne zveni kot samohvala, ampak lepo obešeno perilo mi je v zadovoljstvo… sem že napisala v enem drugem postu. Obešam pa na stojalo in brez kljukic, torej majice lepo poravnane.
Morda pa se bom res malo “v roke vzela” in poskusila vsaj kakšno pižamo za začetek pospraviti v omaro brez likanja :o)
In še enkrat brez zamere…

Vladka

Likam, ko se mi nabere malo več, da je potem učinek večji, ko kupa ni več.
Izberem kakšen deževen, siv dan in zraven gledam (poslušam) TV.
Likam moževe srajce (mi je všeč. če je lep) in svoje bluze ( hči na srečo nosi majice in pulije), posteljnino, prte, jogi rjuh ne, kuhinjske krpe ( obvezno, sicer jih ne morem uporabljati) in robčke iz blaga ( to pa je Pepelkino delo, a mož ne mara papirnatih robčkov), pa še kakšno bombažno majico in vse hlače. Konec! Nikoli ne likam spodnjega perila, brisač ( iz sušilnika so puhaste), bognedaj nogavic, pižam in oblačil za doma.
Likanje mi pravzaprav ni zoprno, saj perilo lepo diši, prijeten pa je tudi občutek, ko potem obešalnike in kupčke raznosim po omarah.
Pravzaprav se od vsega gospodinjskega dela najraje ukvarjam s perilom. V kleti imam veliko, ogrevano, pralnico, kjer perilo tudi posušim, kar ni za v sušilec. Umazano perilo sortiram v štiri koše ( belo, svetlo, temno, posteljnina) in imam vedno pregled, koliko je katerega za pranje.
Torej, perica in likarica sem rada. Nisem pa rada čistilka , sovražim čiščenje WC-ja, pečice, tudi sesam ne preveč rada, pač pa rada kuham in pečem.
Se mi zdi, da mi je ljubo tisto delo, kjer imaš kaj za pokazati. Večina gospodinjskega dela pa je takšnega, da se vidi efekt edino, če ni opravljeno! Kako krivično, ne?

She, tule se pa globoko strinjam s tabo… in pri nas je to glavni vir nezadovoljstva, ker se vedno najde kaj, kar ni narejeno.

jaz imam gromozansko srečo, ker mi lika oče… izredno malo spi in potem lika tam ob treh, štirih zjutraj (da izkoristi ta poceni elektriko). pravi, da je likanje zanj užitek, jaz pa tudi nimam nič proti.

Likam zvečer ali za vikend opoldan, ko tamali spi. Drugače ne morem, ker je čisto nor na likalnike. Moram pa zraven OBVEZNO tv gledat, ni važno kaj, le da se nekaj dogaja.
Od tamalega zlikam vedno vse stvari, najine majice za spat in pižame pa kakor se mi da. Nogavic in spodnjih hlač ne likam (včasih sem jih), preobleke za “kovter” nikoli, ker je tak zmečkan material, jogice pa tudi odvisno ali se mi da ali ne.

odkar imamo otroke ne likam ničesar več. Samo pazim na to kako obesim perilo, da je vse lepo raztegnjeno in robovi poravnani, ko se posuši ga nato “polikam” z rokami in zložim. Nevem kako da se že prej nisem tega domislila.

Pa daj povej kako se dela to s sušilcem ? Jaz ga imam tudi v pralnem stroju, ampak ko dam kaj sušiti pride ven strašansko zmečkano. Če pa nastavim tako da se ne posuši popolnoma, potem je pa itak brez veze ker moraš perilo spet obesiti ker je še mokro.

A lahko poveste kako sušite v sušilcu?

Likam vsak teden sproti in to ponavadi zvečer med tednom. Tako je vask teden vse zlikano in ne vlečemo iz kupov. Likam vse razen spodnjih hlač in nogavic. Ker rada likam mi to delo ni odveč.

Jaz redno likam samo kuhinjske krpe in prte. Občasno zlikam še kakšno mikico , bluzo ali majico, pa še to samo takrat, ko je zares nujno. Drugače pa že pri obešanju opranega perila pazim, da lepo obesim in malo poravnam.

Lp, Maja

Joj, ko tole berem, vidim da sem najbrž zasvojena z likanjem ;)))) A res nihče ne lika vsaj dvakrat na teden?

Zlikam vse, razen spodnjih hlač, modrcev in nogavic :))) Ja, tudi jaz likam pižame. Pri posteljnini obvezno vsaj prevleko za vzglavnik… Sem odvisna????

Mogoče je pa to ena mojih čudnih navad… če je vse razsuto, vsaj v omarah mora biti perilo lepo zlikano. Dokler seveda ne začneta mož in hčerka vleči iz lepo zloženih kupčkov ene majice na sredini, pa enih hlač skoraj čisto spodaj in moje lepe bombažne skulpture izgubijo svojo obliko : (

vladka, nobene zamere :)))) v bistvu sem ti potihem fouš in nimam pojma, kje najdeš energijo, da vse to počneš. Jaz … grem ob 21. spat :))))

Likam zelo rada in to navadno zvečer pred televizijo. Pa še to 1x tedensko ali celo na 14 dni. Pozna se, da nimamo takih služb, da bi morali biti v srajcah, kostimih, oblekah,..
Likam minimalno (ne nogavic, perila, brisač, posteljnine-zmečkanina:))Odkar imam sušilca in če pravočasno poberem cunje ven jih samo zložim in voila 🙂 In ne hodimo zmečkani okrog ;o).
LP.

Mravljica, tudi jaz sem se to spraševala, ko so punce pisale, da jim sušilec zlika… Zdaj po “sestavljenih” navodilih s foruma nastavim sušilec na eno stopnjo niže (prej sem sušila čisto do fulla, pa tudi ta nižja stopnja vse posuši) in perilo takoj, ampak res takoj poberem iz stroja in takoj, ampak res takoj, zložim. Pa preveč polno ne sme bit. Če mi ne uspe perila takoj pobrat, uporabim bombažno krpico, na katero zlijem malo mehčalca, jo malo preplaknem z vodo, dam v sušilec k že suhemu perilu in še enkrat zalaufam za 20 minut na nižji temperaturi.

Lp
M.

Jaz pa likam tudi 3x na teden, če sem oprala tri žehte perila. Sem se disciplinirala in ker praktično nimam prostora, kjer bi kupe skrila, “moram” likati sproti. V spalnico ga ne maram skrivati. In tako likam sproti, tudi če samo po 20 min. Raje 3 x po 20 min kot cel popoldan za likalno mizo…

Ne likam brisač, spodnjega perila, posteljnine (tudi če ni mečkanka, samo lepo jo pogladim in zložim, jogi rjuhe so pa itak zakon), pižam… Plenice imam rada lepo zlikane, tudi bombažne krpice za malega, pa njegove majčke in bodije likam – saj samo trikrat potegnem – dva rokava in trup…
Pa kuhinjske krpe tudi likam… in prevleke za vzglavnik… sem tudi jaz odvisna?

Pa tudi meni dvigne pokrov, ko odprem moževo omaro da mu zložim noter lepo zlikane majice, notri pa vse zmečkano in razmetano, tako da ko obleče je kot bi kravi iz riti potegnil :)) Kaj pa moj trud???

v kombiniranem stroju pa to žal ni mogoče, moraš imeti lsamostojni sušilni stroj…

Ej comet od kot si pa ti priletel :))) razgrajača ima prav, no čist za vse vrste perila to ne velja, velja pa recimo kar za 80{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} perila.

Mravljica: kot je že napisala 1Missy* takoj ampak res takoj perilo ven iz sušilca in takoj zložit! Nastavim pa na najbolj suho za v omaro (ima senzor vlažnosti) in nič na manj, pa je vse OK. Pazit pa je potrebno, da ni preveč nabuhan. Belo perilo, katerega “kuham”, pa lahko tudi malo bolj natlačim pa so brisače in spodnje perilo vseeno OK. Plenice in serveti so sicer malo “čudni” za nekatere, meni je pa čisto vseeno, če so mal bolj zmečkani. Ostalo pa je zame čisto OK.

Tako je!!!!!!!!!!!! Brez sušilca si sploh več ne predstavljam.

Likam ponavadi kadar je poceni tok, pa ne samo eno stvar. Vcasih je kar grmada. Dobro, da imamo majhno stanovanje in ne prevec cunj, ce ne bi se nabiralo. Nikoli pa ne likam posteljnine, brisac, servetov, spodnjega perila ali nogavic. Ce stvari pravocasno poberem iz susilca, so super za zloziti.

Likam 1x tedensko, samo najnujnejše pa otroške bodije, ker ima občutljivo kožo. Nimam določenega likalnega dneva, najraje pa zvečer pred TV likam in niti ne sovražim tako zelo likanja, bi pa seveda raje imela sušilec.

Kakšno stvar zlikam 1x na dva meseca. Prej je imel moj službo s kravato in srajco, pa sem stokala in jamrala, zdaj ima tako službo, da je navadni najcenejši bombažni pulover predober in vse je zažrto z žveplom. Ta grozni vonj ne spraviš ven, pa naj dam še tok praška in mehčalca. Njegove vrhnje stvari perem kar ločeno. Drugače pa lepo obesim, če pa kakšne žehte ne obesim takoj, potem moral malo potegnit čez.

Moja mami lika vse, tudi krpe za po tleh in prah.

Malo pa vseeno ne razumem tistih, ki likajo veliko stvari, ne likajo pa spodnjih hlač. Saj pri likanju naj bi šlo tudi za to, da določene bakterije ali bacile (nekaj takega) tudi pomoriš z likalnikom, naj bi se malo razkužilo. Ker nimam težav z vnetji ne likam, drugače pa bi.

Po novem pa bom spet nazaj začela likat Žigijeve bodije in vse tisto kar pride direkt na kožo.