Robi to sploh ni res. Preprosto se je umaknil. Če bi on se resnično obremenjeval z življenji svojih staršev bi težil nekdanji naj se neha družiti. Tudi na sodišču bi lahko kaj zahteval. V glavnem nagajal bi. Ampak jasno je da se je zgolj umaknil in nič drugega. In ve da če pride v stik s starši bo moral govoriti o nekdanji. Preprosto je moški ki predela v sebi in tako pač je. Pač materi je pa vseeno za njegove bolečine. Važno da ima ona prijateljico. Pač naj bo tako. Dolgoročno vemo kdo bo izgubil, sploh če je edinec.

Ni se preprosto umaknil!!! Materi je najedal, da ne sme imeti odnosov z njegovo ex. NIKAKRŠNIH!!!! in se razjezil, ko je izvedel, da jih je imela. In kaj naj bi “zahteval na sodišču”???? Da se bivša ne sme dobivati z njegovimi starši?? A se zezaš? Pa kaj se je vsem skisalo? Seveda se obremenjuje z živlljenjem svojih staršev in od njih zahteva, da čutijo tako, kot čuti on. Otročje in nezrelo.

Tisti oče se je pač odločil za snaho, namesto za sina. Avorica se je odločila za snaho, namesto za sina. Tudi družba, skupni prijatelji zakoncev, se po njuni ločitvi opredeli za enega od njiju. Tako pač je. Normalni ljudje ne sedijo na dveh stolih.

jao, koje glupače!:)))

Eno je prijateljevanje dveh odraslih ljudi, ki sta oba za to prijateljevanje, tretji pa se vmešava, ker je ljubosumen.

Drugo pa je da bi eden prijateljeval z drugim ki mu ni do tega in od njega zahteval, da mora biti njegov prijatelj.

Pa tukaj na monu ste res eni debili, no. ne ločite med hruško in jabolkom.[/quote]
ti močitno ne ločiš oz. ne znaš dovolj natančno brat in kar obsojaš in žališ- da ti še enkrat razložim, če boš le lahko razumela – torej potem bo njenega novega napadla, da nima kaj dirigirat, da se njegova ne bo več z bivšo taščo videvala, ker nima nihče tega pravice dirigirat in jo bo kar šla in vlekla k seb na kofe in kosilo... al pa naj se od novega poslovi – za prijateljstvo z bivšo taščo (po njenem) pač se to naredi – tako kot ona je naredila s svojim sinom….[/quote]

Če je bivša pametna, bo sama to povedala svojemu novemu tipu. Če pa ni pametna, pa se avtorici itak nima smisla truditi okoli tega.

Ni se preprosto umaknil!!! Materi je najedal, da ne sme imeti odnosov z njegovo ex. NIKAKRŠNIH!!!! in se razjezil, ko je izvedel, da jih je imela. In kaj naj bi “zahteval na sodišču”???? Da se bivša ne sme dobivati z njegovimi starši?? A se zezaš? Pa kaj se je vsem skisalo? Seveda se obremenjuje z živlljenjem svojih staršev in od njih zahteva, da čutijo tako, kot čuti on. Otročje in nezrelo.[/quote]

Nič ne zahteva, zgolj umaknil se je. Nočeš razumeti ker si najbrž v vlogi ločenke ali pa tašče. In ne more biti otročje če se umakneš od stvari ki ti povzroča bolečino. To preprosto ne more biti otročje.

Preprosto umakniti, si predstavljam kot preprosto umakniti. Brez tega, da v sebi gojim jezo ali zamero in neka pričakovanja do tistih, od katerih bi se naj umaknil….
Da grem v miru. V tem primeru pa o tem ne moremo govoriti.
Če v realnosti ne teži nobenemu, še to ne pomeni, da se ne obremenjuje v sebi. Saj je ravno to, da se je umaknil, dokaz, da se obremenjuje.

Gre se za konflikt interesov, kjer drug od drugega pričakujejo določene spremembe in prilagoditve. Pa do tega ne bo prišlo, zato je najbolje, da se vsak umakne in pusti času čas, da se čustva poležejo. Mogoče bo potem kaj lažje.
Siliti v nekoga ali prepričevati in iskati krivca, pa je izguba časa.

Ni se preprosto umaknil!!! Materi je najedal, da ne sme imeti odnosov z njegovo ex. NIKAKRŠNIH!!!! in se razjezil, ko je izvedel, da jih je imela. In kaj naj bi “zahteval na sodišču”???? Da se bivša ne sme dobivati z njegovimi starši?? A se zezaš? Pa kaj se je vsem skisalo? Seveda se obremenjuje z živlljenjem svojih staršev in od njih zahteva, da čutijo tako, kot čuti on. Otročje in nezrelo.[/quote]

Nič ne zahteva, zgolj umaknil se je. Nočeš razumeti ker si najbrž v vlogi ločenke ali pa tašče. In ne more biti otročje če se umakneš od stvari ki ti povzroča bolečino. To preprosto ne more biti otročje.[/quote]
Nihče ne trdi, da se je umakniti od bolečine otročje.
Otročji so lahko razlogi, zaradi katerih sploh čutimo bolečino.

Ah, nima smisla.

To, da tu in tam prijateljujem z bivšo snaho, ne pomeni, da sem se odpovedala sinu. Sin nima nič manj ljubezni in pomoči kot jo je imel prej. Nisem se odrekla sinu in se “odločila” za snaho. On se je odrekel nam, ker imamo poleg ljubezni zanj, še razumevanje za njegovo bivšo. On je tisti, ki se je odločil, da ne bo z nami, če bomo mi z njo. Čeprav, poudarjam, ni naredila nič takega, da bi jo morali zaradi tega odpikati. Sva se o tem pogovarjala s sinom. Pač gre za nek njegov princip. Imeti rad njo zame ne pomeni imeti manj rada svojega sina. Ampak očitno nekateri ne razumete tega, zato zaključujem debato.

Hvala za vse odgovore.

V takih zgodbah se sprašujem, kdo je bil s kom poročen? Kdo s kom prijatelj in manipulator. Kjers so jasne razmejitve, do takih zlivanj ne pride. Ta mlada se priženi k sinu, ne njegovi materi in tudi prijateljice ji ne more igrat. Tem ženskam manjka sramu, kot pravi Puma. Se popolnoma strinjam z njim. Ločitev boli tiste, ki so ljubili. Tisti ostali pač lahko nadaljujejo in odigravajo zgodbice dokaj ne prizadeto. Celo na žurke hodijo z novimi… A tak človek ni ljubil in nima kaj žalovat., kar me zelo spominja na to ta mlado.

Stiki z vnukom se lahko izvajajo tudi na spoštljiv način do vseh vpletenih, kar to preigravanje nikakor ni. Meni zvenikot velik oddih, pa je sin le spet sam. Spet mamin. Še prijateljico je dobila…. Halo? To ne spada sem.

Si pokazala svoj pravi obraz. To kar pišeš so navadne bedarije. Ti ljubezni do sina nimaš, zamenjala si jo s taščo in to je on začutil. Ti nimaš nobene želje da bi se prilagodila ker nimaš rada lastnega sina. Če bi imela rada lastnega sina bi našla kompromis. Tako pa iščeš neko potrditev ki je ne boš dobila. Pač je to njegov princip in to moraš spoštovati. Boš videla kdo bo dolgoročno na slabšem. Sam potem ne jamrat. Dejstvo je da bi počakala nekaj časa da se to poleže potem pa tudi on ne bi kompliciral. Vendar ti si seveda morala narediti po svoje ker ti lastnega sina ne maraš.

Si pokazala svoj pravi obraz. To kar pišeš so navadne bedarije. Ti ljubezni do sina nimaš, zamenjala si jo s taščo in to je on začutil. Ti nimaš nobene želje da bi se prilagodila ker nimaš rada lastnega sina. Če bi imela rada lastnega sina bi našla kompromis. Tako pa iščeš neko potrditev ki je ne boš dobila. Pač je to njegov princip in to moraš spoštovati. Boš videla kdo bo dolgoročno na slabšem. Sam potem ne jamrat. Dejstvo je da bi počakala nekaj časa da se to poleže potem pa tudi on ne bi kompliciral. Vendar ti si seveda morala narediti po svoje ker ti lastnega sina ne maraš.[/quote]

Ne bom ugibala, kaj te žene v to, da si še nedeljo zapacaš s tipičnim stilom razprave.

Malce se dolgočasim. to je edini razlog ki me žene v to

Koliko vnukov imaš v podobnem položaju, da tako suvereno komentiraš? Prijateljstvo razdeluje vsak zase in posebej od primera do primera. Koliko medsebojnih stikov smo dolžni prekiniti zato, ker so se drugi tako odločili namesto nas?

Vidim, jajc pa tak lajf, da ti je fajn samo, če drugega teptaš.

Želim ti, da najdeš pravo ravnotežje v odnosih do te mere, da se bodo ljudje vračali brez občutka, da mora biti njihov prihod s čemerkoli pogojevan. Da bodo prihajali, ker bodo čutili, da so pri tebi dobrodošli in zaželjeni.

Na teh straneh je na žalost vedno manj debat, ki bi ljudi obogatile. Zato res nima smisla.

Koliko vnukov imaš v podobnem položaju, da tako suvereno komentiraš? Prijateljstvo razdeluje vsak zase in posebej od primera do primera. Koliko medsebojnih stikov smo dolžni prekiniti zato, ker so se drugi tako odločili namesto nas?[/quote]

Točno toliko, kot nam bodo naši otroci odredili, da jih prekinemo. Moja soseda se ne druži z nobenim, za katerega njena hči ne reče, da se lahko. Ženska je stara 68 let in je ravno prekinila stike s svojim prijateljem, s katerim sta bila skupaj 4 leta, hodila v hribe in na ples…., ker ji je hči prepovedala, da bi se z njim dobivala. Baje jo je izsiljevala s tem, da če ima rada njo (hčero), bo z njim nehala. In točno tak način je izbrala kot avtoričin sin. Če ne neha s tem tipom, ne bo več hodila k njej in tudi vnukov ne bo več videla. Ni treba dvakrat ugibat, kaj je gnalo hčerko. Dediščina je seveda vprašljiva, če se mati speča z nekim tipom.

Tale sine sicer izsiljuje čustveno, ker je nezrel, ampak sistem je isti. Otroci menijo, da imajo vse pravice odločati o svojih starših. In dediščina je seveda njihova še pred smrtjo staršev. Lastijo si njihove nepremičnine kot tudi njihova čustva. Pač razvajeni slovenski mulci, ki nikoli ne odrastejo.

Si pokazala svoj pravi obraz. To kar pišeš so navadne bedarije. Ti ljubezni do sina nimaš, zamenjala si jo s taščo in to je on začutil. Ti nimaš nobene želje da bi se prilagodila ker nimaš rada lastnega sina. Če bi imela rada lastnega sina bi našla kompromis. Tako pa iščeš neko potrditev ki je ne boš dobila. Pač je to njegov princip in to moraš spoštovati. Boš videla kdo bo dolgoročno na slabšem. Sam potem ne jamrat. Dejstvo je da bi počakala nekaj časa da se to poleže potem pa tudi on ne bi kompliciral. Vendar ti si seveda morala narediti po svoje ker ti lastnega sina ne maraš.[/quote]
PUMA, se mi zdi, da se se poistovetil s sinom v tej zgodbi, kar bi razložilo tvoj čustveni odziv.
V sinu vidiš žrtev, ki ga mati ne spoštuje in mu ne namenja dovolj sočutja in podpore v njegovih težkih časih okrog ločitve in vsega, kar to s sabo prinese.
Kje so tvoje vzporednice, boš pa sam najbolje vedel.

Zgodba omogoča, da vsak obsoja drugega, pač glede na to, iz kakšne osebne perspektive gleda vsak posameznik.
Zaradi tega so vse sodbe nerealne, ker jih pogojujejo čustveni odzivi zaradi poistovetenja.
Če bi bil interes, bi vsak malo popustil. Dokler pa vsak vztraja pri svojem, pa je takšna situacija kot je, najboljša izbira.

En tak podoben primer poznam, ko je bivša snaha tudi po ločitvi parkrat letno šla k tašči, pa še vnuki so bili pri babici kolikor so želeli. Obiskov ni prekinila niti po več letih, ko je imela že novega partnerja.
Kolikor vem, ni njena bivša tašča imela nobenih problemov s sinom zaradi ex snahe.

Ja, eni v odraslosti k sreči dozorijo, in s takimi se je veselje družiti. Težje pa je shajat z nezrelimi, ki postavljajo pravila lastnim staršem.

Robi mogoče res. Jaz se po večini poistovetim z ljudmi ki so doživeli težke čustvene pretrese. Mogoče tudi zaradi lastnega življenja. KOmentiram pa čustveno ker se mi zdi nesprejemljivo da mater piše take bedarije o lastnem sinu. Ubistvu je ne razumem. Jasno ji je povedal kaj in kako sedaj pa se čudi ker je storil točno tisto kar je rekel da bo. Dejstvo pa je, da v težkih čustvenih trenutkih rabiš podporo domačih. On je pač ni dobil zato je tako reagiral. Zelo razumem take reakcije ne boš verjel.

Ni se mi dalo brat treh strani, zato ne vem, če je že kdo pred menoj to izpostavil, ampak precej nelogično se mi zdi, kar so eni na začetku pisali, da se mame nič ne tiče, kar sta imela mladadva med seboj, da ji ni treba vedet, zakaj sta šla narazen, po drugi strani bi pa morala na sinovo željo prekinit stike z bivšo snaho.

Tako to ne gre. Zakaj bi morala mama na sinovo povelje skočit in ga ubogat? A njegov odnos z bivšo ženo se mame ne tiče in z njo o tem ne bo razpravljal, mamin odnos z bivšo snaho je pa v celoti odvisen od sinove volje? Po eni strani ločitev ni njena stvar, po drugi strani mora pa brez neke jasne obrazložitve skenslat žensko, ki jo je sprejela v svojo familijo?

Če je ta snaha res varalica in je sina sesula, kot so eni zelo suvereno in z veliko gotovostjo ugotovili (ali pač, karkoli je že bilo), naj sin mami tako pove. Mogoče bi tudi mama drugače gledala na stvar v tem primeru. Če sin noče ničesar konkretnega povedat in samo trmari, da se mama z njegovo bivšo nima kaj pogovarjat, naj se gre pa solit.

Tvoj sin in njegova žena sta se ločila. Verjetno ne kar tako, zaradi lepšega. Nekaj je moralo biti zelo narobe. Kdove, kaj? Kdove, kdo je bil kriv? Kaj je bilo narobe, vesta samo onadva. Imam občutek, da je tvoj sin globoko prizadet in užaljen. Resnice ti ni povedal. Morda pa ga je žena prevarala? Morda je kakšen drugi vzrok. Očitno ga zelo moti, da prijateljuješ z njegovo bivšo ženo.
Jaz z njegovo bivšo ženo bi imela normalen, korekten odnos, ne bi pa bila njena prijateljica. Lahko jo kdaj pokličeš po telefonu, če se slučajno srečata, spregovorita par vljudnostnih besed, ne bi je pa vabila domov, posebej, če vidiš, da je sin prizadet.
Skratka, nobenega sovraštva, (že zaradi otroka ne), ampak tudi ne gojiti nekega strašnega prijateljstva.

Če bi se ti ločila in bila zaradi tega prizadeta in bi tvoja prijateljica hodila na kosilo enkrat s tvojim bivšim možem, drugič s tabo, bi se najbrž ti do te prijateljice precej ohladila, kajne?

Zakaj le?
A se prijateljica nima pravice sama izbirat družbe?
Prijateljskih vezi ne pogojujem s tem, s kom se lahko in s kom se ne sme družiti.
Sploh pa, a morajo biti po ločitvi bivši zakonci obvezno skregani? K sreči ni povsod tako. Nekateri ugotovijo, da se je partnerstvo izpelo, zato se kulturno razidejo. Za večino zaplankanih Slovencev je to višek perverznosti, ker čustvene zrelosti pač ne razumejo.

Vse skupaj se lepo slisi v teoriji: sin naj ne bi imel nic proti… Ampak ocitno ima, zato se je treba situaciji prilagodit in gledat s te strani.

Ti nic ne zavidam, ni lahka situacija, ampak gledat moras tako, da vzames v zakup custva vseh vpletenih, ne samo teorijo.

Pravim, da ni kriv ne en ne drugi oz. da sta kriva oba hkrati. S tem sem hotela povedati, da ne prelagam popolne krivde za razpad zakona ne na enega ne na drugega. To sem hotela reči, ko sem rekla,, da ni nihče kriv.

Ja, moj sin je težko prebolel, ni pa niti bivša snaha to dala skozi kar tako in na hitro. Oba sta trpela. Ja, res je, da je zaključni korak naredila bivša snaha, ampak zakon je bil že prej na zelo trhlih nogah. Nima pa ne ona ne on nobenega novega partnerja. Pač zadeva se ni izšla, že poročila sta se bolj ali manj zato, ker je ona zanosila. Sin pa je tip, ki se težko privadi na novo stanje, težko prenaša spremembe, že kot otrok je bil tak. Po moje je šlo pri njegovem trpljenju bolj za to, da ni vedel, kako dalje, kot pa da bi tako zelo pogrešal bivšo. To mi je enkrat tudi sam priznal. Njej ne more oprostiti, da je naredila korak naprej in je zakon, že prej obsojen na neuspeh, prekinila. Sin bi najbrž komot vegetiral v takem zakonu še 20 ali 30 let, ona je pač želela več od zveze kot samo navzven pokazati, da ima “uspešen” zakon. Jaz je zaradi tega ne morem kriviti.

Domov sem pa povabila poleg snahe predvsem vnukinjo. Mislim, da je tudi za otroka dobro, da vidi, da imata babica in dedek še vedno rada tudi njeno mamo in da je ne krivita za razpad zakona. Sin ne more prenesti, da se strinjam s tem, da je prav, da se zakon, ki nima prihodnosti, prekine. On meni, da bi morala biti na njegovi strani, torej se strinjati s tem, da je treba vztrajati v zakonu tudi če ti ne prinaša veselja in tudi če te ne zadovoljuje. Midva z možem sva ga vzgajala drugače. Nikakor mu nisva dajala vedeti, da je pomembno vzdrževati fasado nekega odnosa, ravno nasprotno. V trenutku, ko bi z možem ugotovila, da je najin odnos samo še fasada, pod katero se ne skriva več nič (ali morda celo sovraštvo), bi se razšla. To sem želela privzgojiti tudi sinu. Očitno brez uspeha.

Druga stvar je darilo za roj. dan, ki sem ga dala bivši snahi. Zame pač ni nehala obstajati, ko sta se onadva razšla. In če sem ji prej čestitala za roj.dan, ji bom tudi vnaprej. Dala sem ji svileno ruto, ker jih rada nosi, bila je zelo zadovoljna, sin pa naslednji dan v luft, ko mu je hči povedala (pristno vesela), kaj je mami babi dala za rojstni dan. Potem pa je bila čisto zmedena, ko se je sin odvzval tako, kot se je. Z jezo in prizadet.

Torej ste nekateri mnenja, naj zatajim samo sebe in svojo bivšo snaho, s katero sva bili prijateljici 8 let, in zato, da bo sin zadovoljen, ohladim stike z njo? Meni se zdi to otročje in nezrelo. Po moje bi moral sin razumeti, da to, da sem prijateljica njegove bivše, ne pomeni, da njega ne maram več. Pa saj nismo otroci, no. Ali pač?[/quote]

mislim, da si oseba, ki si zasluži vse spoštovanje, vsaka ti čast ….