Zakaj le?
A se prijateljica nima pravice sama izbirat družbe?
Prijateljskih vezi ne pogojujem s tem, s kom se lahko in s kom se ne sme družiti.
Sploh pa, a morajo biti po ločitvi bivši zakonci obvezno skregani? K sreči ni povsod tako. Nekateri ugotovijo, da se je partnerstvo izpelo, zato se kulturno razidejo. Za večino zaplankanih Slovencev je to višek perverznosti, ker čustvene zrelosti pač ne razumejo.[/quote]

Seveda ima tvoja prijateljica pravico izbirati si družbo. Teoretično te seveda nič ne moti, v resnici bi pa ti po ločitvi pričakovala od nje tolažbo in razumevanje. Zelo dvomim, da bi zmogla z njo zaupne pogovore, če bi vedela, da jih ima tudi z bivšim možem, ki te je prizadel. Zdajle lahko pišeš karkoli, v dejanski situaciji pa to ne bi šlo.

Če bi se ti ločila in bila zaradi tega prizadeta in bi tvoja prijateljica hodila na kosilo enkrat s tvojim bivšim možem, drugič s tabo, bi se najbrž ti do te prijateljice precej ohladila, kajne?[/quote]

Očitno ne razumeš, v čem je bila poanta mojega posta.

Če bi mene ločitev od moža tako zelo prizadela in bi bil povrh vsega še mož večinsko odgovoren za razpad zakona in bi prijateljica vse to vedela, bi bila zgodba čisto drugačna, kot če bi se midva pač ločila in jaz s prijateljico o tem ne bi niti želela razpravljat, ker se je kao ne tiče, pričakovala pa bi, da bi se distancirala od mojega bivšega moža, s katerim se je pred ločitvijo dobro razumela in družila.

A je zdaj jasno?

Če od drugih ljudi pričakujete nekakšno reakcijo na nekaj, kar se je vam zgodilo, dajte vsaj karte na mizo vržt in povejte, v čem je pravzaprav bistvo vsega. Pričakovanje, da bi nekdo drug sprejemal drastične življenjske odločitve zgolj na podlagi vaše želje, ne da bi sploh vedel, kaj se je pravzaprav zgodilo, je pa otročje. Tako se obnašajo punce v osnovni šoli, ko ena tamala razglasi, da je skregana s Špelco, potem se pa cel razred deklet neha z njo pogovarjat.

Zakaj le?
A se prijateljica nima pravice sama izbirat družbe?
Prijateljskih vezi ne pogojujem s tem, s kom se lahko in s kom se ne sme družiti.
Sploh pa, a morajo biti po ločitvi bivši zakonci obvezno skregani? K sreči ni povsod tako. Nekateri ugotovijo, da se je partnerstvo izpelo, zato se kulturno razidejo. Za večino zaplankanih Slovencev je to višek perverznosti, ker čustvene zrelosti pač ne razumejo.[/quote]

Seveda ima tvoja prijateljica pravico izbirati si družbo. Teoretično te seveda nič ne moti, v resnici bi pa ti po ločitvi pričakovala od nje tolažbo in razumevanje. Zelo dvomim, da bi zmogla z njo zaupne pogovore, če bi vedela, da jih ima tudi z bivšim možem, ki te je prizadel. Zdajle lahko pišeš karkoli, v dejanski situaciji pa to ne bi šlo.[/quote]

Mislim, da nimam pravice prijateljicam postavljat pogoje, s kom se lahko družijo.
Moj mož ima zelo dobre odnose z mojo družino in če se kdaj ločiva, si ne predstavljam, da ne bi ostal v odnosih z mojimi. Moja starša sta se ločila, pa je moj oče ohranil odnose z mamino družino. Po tolikih letih neke skupne zgodovine se meni to zdi edino normalno.

Če bi se ti ločila in bila zaradi tega prizadeta in bi tvoja prijateljica hodila na kosilo enkrat s tvojim bivšim možem, drugič s tabo, bi se najbrž ti do te prijateljice precej ohladila, kajne?[/quote]

Očitno ne razumeš, v čem je bila poanta mojega posta.

Če bi mene ločitev od moža tako zelo prizadela in bi bil povrh vsega še mož večinsko odgovoren za razpad zakona in bi prijateljica vse to vedela, bi bila zgodba čisto drugačna, kot če bi se midva pač ločila in jaz s prijateljico o tem ne bi niti želela razpravljat, ker se je kao ne tiče, pričakovala pa bi, da bi se distancirala od mojega bivšega moža, s katerim se je pred ločitvijo dobro razumela in družila.

A je zdaj jasno?

Če od drugih ljudi pričakujete nekakšno reakcijo na nekaj, kar se je vam zgodilo, dajte vsaj karte na mizo vržt in povejte, v čem je pravzaprav bistvo vsega. Pričakovanje, da bi nekdo drug sprejemal drastične življenjske odločitve zgolj na podlagi vaše želje, ne da bi sploh vedel, kaj se je pravzaprav zgodilo, je pa otročje. Tako se obnašajo punce v osnovni šoli, ko ena tamala razglasi, da je skregana s Špelco, potem se pa cel razred deklet neha z njo pogovarjat.[/quote]

daj ti si pa raje preberi vse kar je napisano, potem pa piši komentarje – ker tale tvoj komentar je čisto mimo…
ko boš prebrala boš videla, da mama si je v svoji glavi ustvarila svojo zgodbo o sinovem zakonu, z vsem natančnim dogajanjem, ona se je odločila,d a tako je, vse ve kdo je za kaj odgovoren in kako je bilo – po njenem seveda in svojega prepričanja ne namerava spiemunjati očitno, zato je tudi brezveze, da bi ji sin sploh še kaj razlagal, ker je iz njenega pisanja očitno, da ga nes poštuje od kot osebo niti kot odraslega ampak ga imaš še vedno za dvoletnega sinčka, kjer ona ve več in edino prav kaj in kako…
Tako,d a resno za božjo voljo kako bo potem odrasli si takšni materi zaupal in sploh povedal kaj osebnega?
za ono zadnjo pa – ko vsi o tako odprtem druženju… me zanima kaj bo naredila, ko se bo prijateljica spravila v vezo z njenim bivšim? Najbrž je vse to ok, ker ste vsi odrasli in popolnega razumevanja, nihče ne more biti prizadet ob takšnem primeru, da bi ga čustveno se to dotaknilo v tej smeti… ah kje pa saj vi ste odrasli in zreli in znate vse z nasmehom prenesti in kaj če se zdaj njena prijateljica poroči z njenim bivšim – to je čist okprijateljsko a ne po vaše?!
me zanima ja, ko bi se znašla pa v takšnem primeru bi blo tud res vse ok in bi bil tvoj komentar, saj nimam pravice postavljati pogojev s kom se lahko druži???

Tole je pa res hecno, kar sklepaš, da mati sina ne spoštuje. A če bi ji prepovedal druženje z eno drugo, recimo z najboljšo prijateljico (ki mu ni všeč iz samo njemu znanih razlogov), bi ga morala tudi ubogat? In če bi naredila po svoji vesti in se z njo še naprej družila, bi s tem pokazala nespoštovanje do sina? V bistvu gre za isto stvar, ker prijateljstvo je prijateljstvo… ni vezano na sorodstvo, na službo, na starost, temveč na podoben pogled na situacije in značajsko kompatibilnost. Razmisli, kakšne nebuloze stresaš, no!

Odprtega druženja so zmožni samo dozoreli ljudje. Torej tisti, ki ne gojijo zamer in pričakovanj, kako bi se morali drugi obnašat do njih, da bodo sami srečni. Ljudje s predsodki in kalupi v črno-beli tehniki niso sposobni niti razumeti, da je kaj takega sploh mogoče!
Hvala bogu, da obstajajo tudi normalni, odprti ljudje, ki se po ločitvi tudi normalno pogovarjajo. Med njimi prijateljstva ne morejo razpadit zaradi zamer in pričakovanj, kdo se bi smel s kom družiti in kdo ne. Bivši se lahko druži s komer se hoče, tudi poroči se lahko po svoji izbiri … grozno, ne? Enako velja za prijateljico. Kaj imam jaz pri tem, če sta si všeč? Lahko jima le privoščim vse dobro!

Zakaj le?
A se prijateljica nima pravice sama izbirat družbe?
Prijateljskih vezi ne pogojujem s tem, s kom se lahko in s kom se ne sme družiti.
Sploh pa, a morajo biti po ločitvi bivši zakonci obvezno skregani? K sreči ni povsod tako. Nekateri ugotovijo, da se je partnerstvo izpelo, zato se kulturno razidejo. Za večino zaplankanih Slovencev je to višek perverznosti, ker čustvene zrelosti pač ne razumejo.[/quote]

Seveda ima tvoja prijateljica pravico izbirati si družbo. Teoretično te seveda nič ne moti, v resnici bi pa ti po ločitvi pričakovala od nje tolažbo in razumevanje. Zelo dvomim, da bi zmogla z njo zaupne pogovore, če bi vedela, da jih ima tudi z bivšim možem, ki te je prizadel. Zdajle lahko pišeš karkoli, v dejanski situaciji pa to ne bi šlo.[/quote]

Pri meni je teorija tudi praksa. Kar pomeni, da so misli, besede in dejanja v isti liniji.

Ljudje se ločujejo iz različnih vzrokov. V kolikor se nakopičijo neuresničena pričakovanja in posledične zamere, je normalno, da tak človek vidi popačeno podobo realnosti. Zamere mu zameglijo realen pogled na stvari, zato tudi njegove reakcije niso v skladu z dejansko situacijo.
Zadeva je čisto drugačna, ko človek nima kaj zameriti, ker ve, da se je partnerstvo izpelo in ne bi imelo smisla podaljševati zaključene zgodbe. Ostane le realen pogled na stvari. Poleg tega si tak človek nikogar ne lasti, še manj pa si dovoli postavljati pogoje prijateljem in ex partnerju, s kom se smejo družiti in v koga se smejo zaljubiti. Z realnim pogledom na situacijo niti ne čutiš potrebe po tolažbi, ker za ničemer ne žaluješ. Ne čutiš potrebe po premlevanju, ker je že vse premleto in sproti prebavljeno. Ne rabiš prijateljičine rame za oporo, ker si samemu sebi dovolj dobra opora. Ne vpletaš se v njene korake in ona se ne vpleta v tvoje. Še kaj?

daj preberi kaj je pisala o njem… zame to ni spoštovanje človeka, čelo “poje v isti rog” in se strinja s tistimi, ki so njenega sina označile za kretena… jah ni kaj spoštljivo…
in ne ne spoštuje ga in ne spoštuje njegovih čustev… in ga zaradi njegovih čustev, ki jih občuti celo žali za nezrelega in otroka itd.
vi vse na veliko razglabljate, da kao nimate pravice nikogar nič siliti… ok potem bi po tej logiki človek pričakoval, da ste zmožne razumeti, da sin ni prebolel svoje ljubezni in izgube poartnerke, ki ga je zapustila, in da je razočaran, da je zanj to velik udarec in bolečina… to je nespoštovanje nekoga in njegovih čustev… in prisiljevanje nekoga,d a mora čutiti drugače ind a če ne je nezrel…

ljudje ta moški je očitno imel rad to žensko in zato je toliko bolj vse zanj boleče…
če ti ni zmožno razumeti kako se človek počuti ob izgubi nečsa in pogrevanju teh čustev se samo spomni grozljive situiacije kakšnih ubogih sorodnikov na njihovre komentarje v primerih, ko izgubijo koga npr. v nesrečah in potem se vlečejo sojenja in morajo gledati tiste osebe, ki so jim ljubljene odvzele, kaj komentirajo, kot da bi jim nekdo vedno znova odpiral rane, da veno znova boli, že tako je težko preboleti in človek rabi čas, da pa z zavlačebvanjem sodnih postopkov in vse tragedije in podaljševanjem vsega tega je pa zane vse še huje, grozno jim je biti v tistih sodnoh dvoranah in gledati nekoga, ki jim je iodvzel ljubljeno osebo, ali ji povzročil trajno škkodo… grozno jim je samo ob misli na to…

evo to so ti skrajni primeri, da bi bila zmožna tazumeti kako človek težko preaša bolečino in ponovna in ponovna srečanja z nekom, ki mu je pobztočil bolečino, ga prizadel, mu prizadejal izgubo… kaj boš tem ljudem tudi rekla, da so nezreli in otročji naj že enkrat prebolijo… da veste zaradi vaše nezmožnosti čustvene empatije in razumevanja sočloveka, v njegovi izgubi in bolečini, ste nezrele edino ve, ki tako človeka kar okarakterizirate za nezrelega, mati je pa itak čist po svoje egoistično zminimalizirala prblem, ker pač njej je tako ustrezno in je čustva sina sploh ne zanimajo, samo njena…
no…in na enak način v dotični situaciji primernno boleino ob tozadevni izgubi čuti sin…samo vi eni ste nezmožni take čustvene empatije, da bi to razumeli…
da bi razumeli tudi to,d a so si ljudje različni, da eni lahko trpijo ob tem, drugi pač gredo na sodišče, se ločijo in potem jovo na novo naprej – zato pa dajete primere svoje kako se lepo vi vse razumete v svojih primerih, se še vedno srečujete in družite skupaj, in da če se drugi ne so nezreli…
nezreli ste vi ki niste zmožni razumeti, da če je vam vsem fajn in se vsi ok počutite ob tem je ok, ampak niso pa vsi enaki in ne zmorejo vsi tega, in ob tem čutijo bolečnino, ker ne čustvujejo vsi enako in zato ni nič narobe z njimi, si pa ravno tako ob izgubi zaslužijo spoštovanje in emparičnost do njihovih čustev in načina čustvovanja brez žalitev in siljenja v nekaj.

Vse bi dala za tako bivšo taščo. No saj moja je kar OK. Včasih jo gremo obiskat. Pokliče nas pogosto. Ampak še vedno opravičuje svojega sina reveža….. Pa saj ji ne zamerim, je pač tak letnik.. Včasih si pa mislim, da moj bivši ne bi tako zabredel, če bi mu mama znala postaviti meje, ampak že v otroštvu. Ker to, da ni poznal mej e uničilo najin zakon.
Moji otroci že danes vedo, da jih bom imela rada njih, njihove partnerje in otroke. Vse enako (a se to res da?) Ampak tisti, ki ga bo lomil, bo v moji nemilosti, pa če bo to stokrat moj sinček.Ljubezen otroku pokažeš s tem, da si do njega pošten, ne pa da ga podpiraš v neumnostih. Ne to slednje z ljubeznijo nima nobene veze, le drugim nič krivim udeležencem dela krivico.
In sin iz te zgodbe je neodrasel pezde, ki čustveno izsiljuje lastno mamo. Prej je to verjetno počel ženi/snahi, ki ga je zato zapustila. A ni iz aviona jasno, da ima avtorica prav, da ni prekinila vezi s snaho? Pa dajte nehat mamice dajat potuho svojim sončkom mladoletnim in polnoletnim. Dajte se naučiti bobu bob.

tud jst se,
dobro razumem, da ljudje različno čustvujemo. ‘Izguba’ ljubljene osebe prinese enim svobodo, drugim žalost ali trpljenje, tretjim negotovost, odvisno, koliko je kdo navezan ali koliko si kdo lasti bližnjega.
Avtoričin sin si predstavlja mamo kot lastnino, ki bi po njegovem morala reagirat na njegova čustvena izsiljevanja tako, da gre preko sebe in potlači lastna občutja. Kaj takega mati od sina ne zahteva, kajne? Dovoli mu biti to kar je, ne postavja mu pogojev, le razgrne svoja opažanja. Po opisu sodeč si ga sploh ne lasti. Pri sinu celo ne gre toliko za žalost ob izgubi (ne zelo) ljubljene žene, pač pa za odklonilni odnos do sprememb, ki jih že od malega ne prenaša prav dobro. Prizadet je zaradi odrešujoče ločitve, ki jo je speljala ex žena, da bi naredila konec životarjenju v mrtvem zakonu. Če on ne mara sprememb, misli, da morajo še ostali čutiti in delovati po tem vzorcu. Ker se mati ne ukloni njegovim manipulacijam, jo ignorira. Kdo je tu nezrel, kdo izsiljuje, kdo hoče uveljaviti svoj prav, četudi z ignoranco?
Empatija označuje vživetje v sočlovekovo intimo, ne pomeni pa nasedanja njegovim manipulacijam.

Naj dodam še svoje mnenje.Ko berem kako prijateljuješ z bivšo snaho,me kar stisne pri srcu ,Ti res nisi prava mama ,svojemu sinu si obrnila hrbet ,ti pa si verjetno srečna ker imaš zdaj prijateljico,kaj imaš mogoče samo njo za prijateljico,poišči si rajši kakšno svojih letin primerno za družbo,Sigurno si prej ko je bila še poroćena s tvojim sinom nista bile tako dobri. Ampak tvoja bivša snaha je zdaj dosegla svoj namen ,pokvarjenka,in pri tem je vzela tudi vnukinjo za obrambo,sram jo naj bo .Vaju s sinom je skregala in vnesla prepir med vaju ,tebi pomračila um tak da ne vidišnič pred seboj,sin te spoštuje ,izrazil je le svojo željo ,tu bi ga ti kot mama morala podpirati Ja,zakaj pa tvoja bivša snaha tebe ne pokliče kdaj in bi se zunaj kje dobile na kavi ? Ji Je žal evra za tebe?Pomisli na sina ,ki si mu obrnila hrbet zato je tudi odšel,popravi to preden bo prepozno ,vnukinja pa naj bo vedno dobrodošla pri tebi ,

Ja pa še to ,verjetno si baba ki za vsakega vse veš ,kje kaj kdaj kdo zakaj ………..radovedna in preveč pametna za sebe ,po drugi strani pa spet neumna ,da tako ravnaš v odnosu s sinom,rajši ta čas ko ga zapraviš s tvojo bivšo snaho nameni svojemu sinu ,njegovi hčerki oz. tvoji vnukinji in se odpravite skupaj na izlet in se lepo imejte ,potrudi se če se še sploh da,probaj bit sinu mama zaupanja vredna in dobra babica vnukinji , v druge stvari se pa ne vtikuj in te naj ne zanimajo ,bodi srečna s tem kaj ti tvoja družina ponuja.

Težko je prekiniti stike z nekom, s katerim se dobro razumeš, sploh če ne vidiš razloga za to. Očitno ti tvoje življenje ni nikoli prineslo bolečega razhoda zveze, da bi lahko razumela sinovo bolečino, ko ga vsakokrat, ko jo vidi, zbode v srce. In dejstvo, da jo mora videti, ker je tako želela njegova mati, bo vsekakor bolelo še bolj. Sploh ker je on verjetno pri razhodu nekako ščitil njeno dobro ime, ime matere svojega otroka. In da ni nihče kriv je maska, ki ščiti oba, prikriva dejanja tistega, ki je kriv in prikriva ranljivost tistega, ki je ranjen. Tu je očitno kdo je kdo, samo ti tega ne vidiš, zaradi njegovega obrambnega mehanizma. Iskanje izgovorov za partnerjeva dejanja v lastnih pomanjkljivostih je namreč pogost obrambni mehanizem, značilen za tistega, ki težko razpre roke in pusti, da vse kar je še ostalo, spolzi med prsti. In oseba, ki to dela, tega ne bo priznala. Upala pa bo na to, da ima za sabo vsaj neko osebo (svojo mati), ki ga ima brezpogojno rada in s tem tudi brezpogojno raje od osebe, ki ga je prizadela in bo stala ob njem ne glede na to, koliko ji je bilo dano videti, kaj se je res zgodilo. Sem šla čez nekaj podobnega, zakrivala rane, ki mi jih je povzročil bivši, ko sem se odločila, da odidem. Sem pa imela to srečo, da so vsi ljudje, ki mi pomenijo največ, ostali z mano, kljub temu, da večinoma ne vejo, kaj je zares bilo. In kako sem hvaležna za to.

Prepričana sem, da si sina še kako prizadela, kljub temu, da ti tega ne uvidiš. Razložil pa ti tudi nikoli ne bo. Lahko nadaljuješ tako in vse zvračaš nad sinovo nezrelost, lahko pa malo premisliš vse skupaj. Malo avtorefleksije ne bi škodilo. Nenazadnje najbrž niti ne veš, kdo je oseba, s katero greš na kavo in zakaj je tvoj sin tako ranjen. Imaš sina dovolj rada, da ne prijateljuješ z nekom, ki mu je povzročil največjo bolečino v življenju, ali ne?

…na zadnje tri komentarje. Ste dobro prebrale, kaj piše avtorica? Ne mislim komentarjev, ki so takšni in drugačni.
– Zakaj sta se sin in snaha razšla, kakšen je bil njun zakon?
– Kakšne zahteve ima mati do sina? S čim pogojuje dobro razumevanje v družini?
– Kakšne zahteve ima sin do matere? S čim pogojuje dobro razumevanje v družini?

Pa še to:
Ali lahko 1x mesečno druženje s človekom, ki nikomur ni naredil nič slabega, v neki družini onemogoči komunikacijo? Ob tem ne pozabimo, da se tistikrat sin in bivša snaha ne vidita, saj vendar sin živi zase.
Res ne vem…. zgoraj ena piše, da se iz aviona vidijo sinove manipulacije, čemur se tudi jaz pridružujem. Zanimivo, koliko zamegljenih in nerealnih pogledov se je nabralo na treh straneh, kar zgoraj Robi najlepše razloži.

Mati, ki ljubi svojega otroka, mu postavi meje in se ne postavlja nekritično na njegovo stran.
Mati ki se postavi na stran otroka, ne glede na to kakšno neumnost naredi in ga nekritično brani (ter dela s tem krivico drugim) svojemu otroku škodi. Začne se že od malega, Kako je že bilo s sončki ,ki niso nič krivi, čeprav so v Desklah pretepali sošolca? Da pa ne postaviš mej 36 letniku je pa za bruhat.
Zato avtorica stoj svojemu vnuku in snahi ob strani, če ti tako veli srce. Če ju je tvoj sin prizadel pa še toliko bolj.

Ti ki pišeš da naj tašča kar stoji svoji snahi kar lepo ob strani ,ti se mi pa res smiliš .spletkariš kot ta tašča ,upam da nimaš otrok

ženska pa je s teboj vse ok? Si prebrala kaj si napisala?
postavljati meje 36 letniku?
36 letni je samostojna odrasla oseba in ni mamin sibček, ki ga lahko imam mama v oblasti in mu dirigira življenje… mati, ki ne zmore sprejeti, da ima odraslega samostojnega otroka in bi še kar naprej rada mu dirigirala lajf, s tako materjo je očitno nekaj narobe … ne s sinom… z materjo ja in s tabo tudi očitno, ker meniš, da imaš pravico se vtikat v zasebne stvari odraslega 36 letnika, sodit in odločat o njegovem zasebnem življenju… ok??? to je odrasel samostojen človek ne otrok, ki ga bi ta mati in tudi očitno (ti) še kar naprej radi tretirali za otroka, ga komandirali in se vtikali v njegov lajf… Z vama je nekaj hudo narobe, ker to želita in si predstavljata, da lahko, ne z njim.

Če se kdo odloči za prijateljstvo namesto za sovraštvo, še ne pomeni, da sedi na dveh stolih. Odnos “ali eden ali drugi” je izključujoč! Saj prijateljevanje ni tekma, kjer je eden poražen, drugi pa zmaga. Je mnogo več, je vsevključujoč odnos. V prijateljevanju kot vključujočem odnosu ne gre za navijanje za enega ali drugega, to presežeš, ker si za oba. Tekmo prepustiš njima in se ne vpletaš, pač pa oba globoko razumeš in jima dovoliš biti kakršna sta.
Avtorica se je odločila za prijateljstvo namesto za sovraštvo, torej za vključujoč namesto za izključujoč odnos. Če ima sin pomešane pojme in tega ne razume, ni avtoričin problem, pač pa problem 36-letnega odraslega sina, ki bo enkrat moral dojeti tudi to lekcijo.

ženska pa je s teboj vse ok? Si prebrala kaj si napisala?
postavljati meje 36 letniku?
36 letni je samostojna odrasla oseba in ni mamin sibček, ki ga lahko imam mama v oblasti in mu dirigira življenje… mati, ki ne zmore sprejeti, da ima odraslega samostojnega otroka in bi še kar naprej rada mu dirigirala lajf, s tako materjo je očitno nekaj narobe … ne s sinom… z materjo ja in s tabo tudi očitno, ker meniš, da imaš pravico se vtikat v zasebne stvari odraslega 36 letnika, sodit in odločat o njegovem zasebnem življenju… ok??? to je odrasel samostojen človek ne otrok, ki ga bi ta mati in tudi očitno (ti) še kar naprej radi tretirali za otroka, ga komandirali in se vtikali v njegov lajf… Z vama je nekaj hudo narobe, ker to želita in si predstavljata, da lahko, ne z njim.[/quote]

Daj razloži, na kakšen način bi mati rada sinu dirigirala življenje, ga komandirala in se vtikala vanj?
Mu določa odnose, s kom sme in s kom ne sme imeti stikov? …koga sme in koga ne sme obdariti za rojstni dan?…. koga sploh lahko povabi k sebi na kosilo?….. s kom lahko gre na kavo?…
Vse to počne sin, ne mati. Odrasel sin se vtika v materino življenje, jo čustveno izsiljuje in na ta način z materjo hoče manipulirat. Ker mati ne pade na njegova izsiljevanja, jo eni okarektirizirate za neempatično baburo. Pa dobro vemo, da empatija označuje vživljanje v drugega, ne pomeni pa nasedanje manipulacijam. Ko bi nasedla izsiljevanju, ja, potem bi tudi ona igrala to igro….in obstala na istem infantilnem nivoju s sinom vred.

ženska pa je s teboj vse ok? Si prebrala kaj si napisala?
postavljati meje 36 letniku?
36 letni je samostojna odrasla oseba in ni mamin sibček, ki ga lahko imam mama v oblasti in mu dirigira življenje… mati, ki ne zmore sprejeti, da ima odraslega samostojnega otroka in bi še kar naprej rada mu dirigirala lajf, s tako materjo je očitno nekaj narobe … ne s sinom… z materjo ja in s tabo tudi očitno, ker meniš, da imaš pravico se vtikat v zasebne stvari odraslega 36 letnika, sodit in odločat o njegovem zasebnem življenju… ok??? to je odrasel samostojen človek ne otrok, ki ga bi ta mati in tudi očitno (ti) še kar naprej radi tretirali za otroka, ga komandirali in se vtikali v njegov lajf… Z vama je nekaj hudo narobe, ker to želita in si predstavljata, da lahko, ne z njim.[/quote]

O ja natančno vem kaj sem napisala.
Otrokom je potrebno postaviti meje. Če se mora to zgoditi pi 36 letih, pa takrat. Tudi sicer postavljamo meje celo življenje, tudi odraslim osebam, ki nam pridejo preblizu; novi sosedi, prijateljici, šefu….
Sicer pa kot je že napisano zgoraj. Kdo v resnici komu kaj diktira? Mama sinu nič, upravičeno pa pričakuje, da ima pravico do svojega življenja. Sin materi želi dirigirati kar veliko, kdaj, kolikokrat in s kom se bo videvala. Od matere zahteva izključevanje oseb iz njenega življenja. Zakaj? Ker je daleč od tega, da bi bil odrasel….. Kaj bo naslednji korak? Da mama ne bo smela spoznati novega partnerja, da mati ne bo smela na stara leta razpolagati s svojim denarjem? da mati ne bo smela odkloniti pomoči (npr. varstva vnukov, kuhanja kosila)?, da mati ne bo smela v toplice, ker bodo ta mladi ravno kupovali nov avto?

tako… obrnjena situacija za vse pametnjakoviče, ki ste na sinovi strani…

Npr:
Mama se poroči, v tem času ima pa že 36 let starega sina. Ta sin se zelo zbliža s svojim očimom, ga sprejme v svojo družino itd. Nato se gospa po nekaj letih loči, ampak ker je sitna sebična babnca in sovraži bivšega moža (pač iz principa, ker je zagrenjena, ne zato da bi ji kaj slabega naredu mož) in kar naenkrat pričakuje od sina, da se tudi on z njim ne sme družit. Le zakaj bi se? Saj ni njegov pravi oče, pa niti ga ne pozna od malih nog, da bi ga imel za očeta… torej njun odnos ni pomemben? Bi moral sin v imenu ljubezni do matere se nehat družit z BIVŠIM očimom? Hm…

Avtorica, tebi pa respect! Upam, da sin kmalu ‘odraste’ in vnukinji ne bo treba gledati tega sovraštva. Ste se vprašali ljudje, ki tak pljuvate po avtorici naslednje.. Če je sin tak zagrenje, ko se gre za bivšo ženo, mislite da pred svojim otrokom se bo pretvarjal? Grem stavit, da ravno tako kaže negativna čustva do svoje bivše pred otrokom. In to NI niti najmanj odraslo!

ženska pa je s teboj vse ok? Si prebrala kaj si napisala?
postavljati meje 36 letniku?
36 letni je samostojna odrasla oseba in ni mamin sibček, ki ga lahko imam mama v oblasti in mu dirigira življenje… mati, ki ne zmore sprejeti, da ima odraslega samostojnega otroka in bi še kar naprej rada mu dirigirala lajf, s tako materjo je očitno nekaj narobe … ne s sinom… z materjo ja in s tabo tudi očitno, ker meniš, da imaš pravico se vtikat v zasebne stvari odraslega 36 letnika, sodit in odločat o njegovem zasebnem življenju… ok??? to je odrasel samostojen človek ne otrok, ki ga bi ta mati in tudi očitno (ti) še kar naprej radi tretirali za otroka, ga komandirali in se vtikali v njegov lajf… Z vama je nekaj hudo narobe, ker to želita in si predstavljata, da lahko, ne z njim.[/quote]

O ja natančno vem kaj sem napisala.
Otrokom je potrebno postaviti meje. Če se mora to zgoditi pi 36 letih, pa takrat. Tudi sicer postavljamo meje celo življenje, tudi odraslim osebam, ki nam pridejo preblizu; novi sosedi, prijateljici, šefu….
Sicer pa kot je že napisano zgoraj. Kdo v resnici komu kaj diktira? Mama sinu nič, upravičeno pa pričakuje, da ima pravico do svojega življenja. Sin materi želi dirigirati kar veliko, kdaj, kolikokrat in s kom se bo videvala. Od matere zahteva izključevanje oseb iz njenega življenja. Zakaj? Ker je daleč od tega, da bi bil odrasel….. Kaj bo naslednji korak? Da mama ne bo smela spoznati novega partnerja, da mati ne bo smela na stara leta razpolagati s svojim denarjem? da mati ne bo smela odkloniti pomoči (npr. varstva vnukov, kuhanja kosila)?, da mati ne bo smela v toplice, ker bodo ta mladi ravno kupovali nov avto?[/quote]
ja, pol še toliko slabše… s tem samo potrjuješ, da si oseba, ki otroka ne bo nikoli spuatila iz “gnezda” , četudi gre in ga boš vedno komandirala, se vpletala v njegov lajf… enako kot ta mama… morebiti je pa čisto možno, da je ta snaha tudi tako ukazovalna kot ta mama in sta se zato skupaj tako ujeli… mama je itak cela srečna, da je sinu zakon propadel in zato tako zagovatja snaho, ki ga je zapustila… ker je ona tako pod svojo oblast dobila nazaj sibna, da ga lahk komandira, ker očitn svojga lajfa nima… in ji je to edin smisel življenja… zdaj se je pa še spečala s snaho nadalje,d a bosta skupaj sinu naprej diktirale kako in kaj, se zna zgoditi,d a še tudi na račun otroka…
ni kaj ful osebnostno zdravo je to – pejt vprašat kakega strokovnjaka kaj si misli o mamah, ki bi še pri 26 lezih svojega odraslega sina komandirale in se mu vtikovale v njegov zakob in se jim zdi to celo edino prav… pejt pa boš vidla kaj ti bo povedal…

ja, pol še toliko slabše… s tem samo potrjuješ, da si oseba, ki otroka ne bo nikoli spuatila iz “gnezda” , četudi gre in ga boš vedno komandirala, se vpletala v njegov lajf… enako kot ta mama… morebiti je pa čisto možno, da je ta snaha tudi tako ukazovalna kot ta mama in sta se zato skupaj tako ujeli… mama je itak cela srečna, da je sinu zakon propadel in zato tako zagovatja snaho, ki ga je zapustila… ker je ona tako pod svojo oblast dobila nazaj sibna, da ga lahk komandira, ker očitn svojga lajfa nima… in ji je to edin smisel življenja… zdaj se je pa še spečala s snaho nadalje,d a bosta skupaj sinu naprej diktirale kako in kaj, se zna zgoditi,d a še tudi na račun otroka…
ni kaj ful osebnostno zdravo je to – pejt vprašat kakega strokovnjaka kaj si misli o mamah, ki bi še pri 26 lezih svojega odraslega sina komandirale in se mu vtikovale v njegov zakob in se jim zdi to celo edino prav… pejt pa boš vidla kaj ti bo povedal…[/quote]

Lepo prosim za odgovore:
1. Si prebrala vse, kar je napisala avtorica?
2. Si kaj od tega razumela?
3. Najdi vsaj dlako v jajcu, kjer se avtorica vmešava v sinovo življenje!
4. Kaj hoče sin izsiliti od avtorice in kakšno obnašanje uporablja?
5. Če slučajno dojameš sinov način, a se ti zdi primeren za odraslega človeka?
6. Za konec mi po resnici povej, a se zezaš al’ res nimaš čisto nič posluha za odnose!
Pa najlepša hvala za odgovore!

Če bi bil ta sin normalen, bi tudi on ohranil človeške odnose z bivšo. Zaradi otroka.
Kaj pa ko bo mala polnoletna in bo sama hodila kamor bo hotela in akdor bo hotela. In tudi babico bo lahko domov pripeljala kadar bo hotela. Brez da to njen fotr odobri.
Kaj pa recimo maturantski od deklice, kjer sta ponavadi oba starša? Ali pa, ko bo deklica imela svoje otroke in bo sarše povabial na njihov rostni dan in podobne situacije. Ti ljduje bodo tako ali drugače prek otroka vedno povezani, pa če vma je prav ali ne. Igrajte se vojno – otrok bo trpel.

Ti ločeni zakoni in ljudje, ki imajo otroke injim sovraštvo zmaegli razum, so mi čisto adijo.
Bogi otroci z vami! Takšnim bi morali prepovedat imet otroke!

Podpiram tvoj odnos z bivšo, vendar razumem tudi sina. Ne glede na starost je to tvoj otrok in v tako hudi čustveni situaciji kot je ločitev, bi mu kot mama morala stati ob strani. Ločitev je osebni neuspeh.To ne pomeni, da moraš biti jezna na bivšo, ampak to, da jo vabiš v goste, je pa popolnoma neprimerno. Sinu je zelo hudo, saj doživlja in mora sprejeti veliko spremembo, ki se je zgodila. Ne ve kako in kaj… In zdaj si ga še ti “izdala” s prijateljevanjem z bivšo snaho. On to razume, da je on kriv za razpad zakona, da je slaba oseba in si ne zasluži biti ljubljen in srečen. Nič ni narobe, da prijateljuješ s snaho, vendar za božjo voljo, poslušaj sina, kaj ti hoče s svojo jezo povedat! On to prijateljevanje razume kot ščuvanje proti njemu oz. kako se vidve pogovarjata kako je on slab.Prekini z njo stike za nekaj časa, dokler se zadeve ne umirijo. Tudi, če ni bilo prave ljubezni,bo sin prej ko slej začel razmišljati o novi osebi, prav tako ona. Katera ga bo pa hotela oz. se hotela vmešavat v družino, kjer bo njegova mama vabila bivšo na kosilo??? Lepo te prosim! Že tako je ta novi težko sprejeti situacijo glede otroka in vse direndaje okrog bivše. Katera bo pa to gledala?!?! Tudi to njega skrbi. Čisto prav mu dam, da se vam je za nekaj časa umaknil, jaz bi se tudi. In ja zelo bi bila jezna na svojo mamo. Mojo mamo, mamo, ki me je izdala, takrat ko sem jo najbolj potrobovala.