Doma se srečujemo z dilemo, kaj storiti z mamo, ki je zdravstveno vedno slabše, sedaj si je zlomila še kolk in v bolnišnici čaka na operacijo. Oče zanjo ne more več skrbeti, midva z možem pa zaradi napornih služb in treh malih otrok prav tako ne moreva sprejeti skrbi zanjo nase. Kakšne so vaše izkušnje z domovi? Je res odnos zaposlenih slab, jih ponižujejo, maltretirajo? Kakšne so čakalne dobe, verjetno je smiselno vdati več vlog na različne? Finance na srečo niso problem, gledali smo tudi krizne namestitve, je pa ne bi kar vtaknili nekam, kjer bo zapostavljena, nesrečna, kljub obiskom. Gledali smo tudi pomoč na domu, a glede na vedno slabše stanje, to dolgo ne bo prišlo v poštev.

Dobro se pozanimajte kam jo boste dali in kakšne so namestitve.

Ne pustite, da vam jo fliknejo v posteljo z ograjo, ker to pomeni, da ne bo nikoli pokonci in ne bo deležna terapije.

Preverjeno. Omeli smo primer, ko je starejša pokretna oseba decembra zlomila kolk, bila operirana, v toplicah na rehabilitaciji in po spletu okoliščin in neaktivnosti marca tudi umrla.

Tast je bil zadovoljen. Vse oprano, kuhano. Šel na sprehod, dobil občasno kakšno zadolžitev, ki jo je želel, hodil na telovadbe.
V času korone pa mučenje, takrat je bilo pa res samo še hiranje, ker niti obiskov ni bilo več normalnih, vsi nekaj zadekani v plenice na facah, morbidno do kraja.
Če ne bodo srali z novo plandemijo, je dom najboljša rešitev.
Morate pa se zavedati, da ima vsak človek svoj konec in da je starost lepa samo do nekega dne, potem pa ne več toliko.

Tu v Mengšu je krasen dom za starejše, ki ga upravljajo redovnice, oz.je pod cerkvenim tutorstvom.Imajo 60 oskrbovancev.Malo dražje, ampak mislim da vredno.Imajo tudi kapelo, kamor pride župnik in imajo maše.Dom je lepo urejen, osebje mirno in prijazno.Mislim, da ga prav lahko priporočim .

Po operaciji kolka naredite vse, da jo sprejmejo v negovalni oddelek bolnišnice Sežana. Dobra fizioterapija, ljudi postavijo na noge. Preiskušeno.  Dom pa, mnogo vlog, seveda, vedno težje je, da si sprejet, ker ni osebja.

Dom svete Katarine, Mengeš

samo v Sežano ne! Tam je noben ne bo povohal, če ne boste redno, res pogosto hodili na obisk. In se bodo malce bali.

Mi smo imeli sorodnika tam – na njegovo in našo nesrečo ravno med korono. Obiski niso bili dovoljeni, po dooolgem času smo izsilili, da je lahko eden prišel na obisk za nekaj minut. Našel sorodnika lačnega, žejnega, shujšanega do kosti. Kakšna terapija neki!  mogoče shujševalna, ja…

Osnovna

Dom Janeza Krstnika, Dom Marije in Marte, vse ostale so hiralnice, saj je osebje z juga in ima temu ne-primeren odnos do Slovencev.

Po mojih izkušnjah je vzdušje v domu odvisno predvsem od vodstva, zaposlenih in nekaj malega od same lokacije/zgradbe; nekje je lahko res prijetno in kraj kamor bi šel z veseljem stanovat – drugje pa klasična hiralnica.

Pred vlogo si je za ogledat zadevo, malo sesti tam in npr iti na kosilo – če sprejemajo zunanje goste.

Ce je starostnik kolikor toliko samostojen, sepravi gre v jedilnico na kosilo, potrebuje zgolj minimalno pomoc pri osebni higieni itd. Naceloma ni neke krize, se posebej, ce je starostnik mentalno okej in sam opozori na nepravilnosti, pa ce so svojci pogosto na obisku, so pozorni na nivo oskrbe in da se morebitne tezave sproti resi. Nekateri starostniki, se posebej tisti ki so po naravi druzabni ljudje, lahko prav zazivijo v domu.

Drugacna situacija je pri starostnikih, ki imajo tezje zdravstvene tezave, so nepokretni, potrebujejo ogromno pomoci, od hranjenja, do komplet  osebne higiene, ali pri hudo dementnih. Na zalost se nasi domovi kronicno soocajo s pomanjkanjem kadra in na ta racun nivo oskrbe pada. Zaposleni hitijo, da oskrbijo vse ljudi na oddeku, in ni casa da se posvetis eni osebi tako kot bi si zelel. Verjetno obstajajo kaksni privat domovi, manjsi domovi, kjer je delavcev vec, varovancev manj in se imajo cas delavci bolj temeljito posvetit enemu posamezniku. Ampak to je bolj izjema kot pravilo.

Ja, so posamezniki negovalci, ki niso primerni za to delo. Ker je premalo kadra, se tudi tolerira vec kot bi se smelo. V vecini so pa v domovih predvsem zaposleni ljudje, ki imajo posluh in veselje do dela s starostniki, ampak so preobremenjeni, utrujeni. To so minimalne place, za tezko fizicno delo, za ogromno nadur. Poleg tega si casovno omejen, ce zelis urediti vse nepokretne na oddelku v dolocenem casovnem okvirju, si prisiljen v to, da hitis. Kar v praksi pomeni, da si npr. enostavno ne mores vzeti 20min casa, da nahranis eno osebo, ampak samo 10. In ce oseba ne sodeluje pri hranjenju, se ni casa ukvarjat, pogovarjat, spodbujat. Ker jih je se 5 za nahranit. Mogoce iz tega izhaja to, da ljudje hirajo v domovih za ostarele. Dokler starostnik sodeluje, je se kar okej. Ce pa starostnik zavraca hrano, se upira pri umivanju, ne pusti zamenjat plenice.. nekateri starostniki so tudi fizicno agresivni, tepejo, grizejo.. no, takrat pa je to problem, ker v obstojecem sistemu enostavno ni dovolj zaposlenih, da se bos ure in ure ukvarjal s takim clovekom, posledicno je oskrba slabsa.

Mene so lani postavili na noge, pa je poleg kolka še več bolezni. Seveda tretje nadstropje, v četrtem je precej drugače.

Če vam finance niso problem, je bolje dobiti pomoč na domu za nekaj ur na dan. Ker je oče še živ, bo lahko kontroliral. Po manjših krajih, kjer se ljudje poznajo, so te negovalke super. Mi smo imeli dve, prišli sta vsak dan za tri ure. Pa otroci smo prišli vsak dan, vendar so bili naši otroci že najstniki in ni bilo toliko dela z njimi in smo si lahko to privoščili.

Pravzaprav so hiralnice. Kako ti dojemaš hiranje, je pa nekaj drugega.

Potencialnih maratoncev na takem mestu ne najdeš!

Mi imamo dobre izkšnje z domom. Seveda babica ni bila srečna v njem, ker je bila nemočna in bolna. Tako kot skoraj nobeden ni tam srečen.  To bi bilo nemogoče. Ampak imela je pa poskrbljeno za osnovne življenjske potrebe, kar drugače ne bi bilo možno. Če imaš realna pričakovanja, je skooraj vsak dom v redu. Saj se ne da človeka iz zabave tja.

Če pa misliš, da bi morali oskrbovanci skakati od veselja, pa noben ne bo v redu.

Pa hiralnica dol in gor. Ja, za starega človeka je vse hiralnica. Tudi domača hiša in postelja postaneta hiralnica. Še hujša hiralnica, če ni nikogar na voljo za pomoč

Čakalne dobe so zelo dolge, ni ravno, da domovi čakajo vaši mati, ker ima zlomljen, potem bo pa takoj dobila prostor. Če ni nekaj zelo zelo zelo nujnega, jo bodo poslali domov, dobila bo voziček pa čao. Zato se je treba prijaviti na sezname že preden nastanejo problemi.

Mi smo dali vlogo za babico, ko je še bila zdrava in je zmogla sama. V vse domove v okolici. Prvo ponudbo je dobila 2 leti po vključitvi na čakalni seznam. smo odklonili takrat, ni bilo treba. Zbolela je 1 leto zatem. Bila v bolnišnici zaradi raka redno. Se tudi parkrat vrnila. Potem jej dobila hitro prostor, ker je imela vlogo že dolgo.

Za dobre izkušnje v domu je potrebno veliko dejavnikov.

Imam precej izkušenj.

Nekateri ljudje res niso pravi za to delo. Večinoma pa se trudijo.

Kar pa je najpomembnejše je to, da svojca redno obiskujete, in z rednimi obiski vzpostavite dober odnos z osebjem. Poslušajte obe strani in skoordinirajte zahteve.

Redni obiski pomagajo tudi svojcu, da se ne bo počutil odrinjenega. Počutiti se mora varnega, preskrbljenega in spoštovanja vrednega.

vi ste pa optimistični. A res mislite, da bo dom takoj na voljo? Če ni bilo vloge že leta prej, sprejmejo res najnujnejše primere, pa še to je treba čakat mesece.

Pravijo da če zlomijo kolk po 80em je 90% šanse da  je v roku parih mesecev pogreb.

Ležanje ; 1 pljučnica, če jih ta ne nese jih druga v kolikor se ne postavijo na noge.

In takim je dom res dobesedno hiralnica.

jaz imel babico v domu, ampak je imela demenco. Sem bil zadovoljen, jaz jim dam samo kapo dol težko je non stop gledati umiranje in tako dalje…. sem tud kako stvar jim pomagal, sem se dobr štekal s sestrami in vsemi, pač nisem kompliciral za vsako stvar. Eni so pa nesramni tako, da jih ne moreš gledat. Pa imejte ljudi pol doma, ena babetina k je hodila zmer sam ob nedeljah je nadirala sestro non stop, če sam neki ni bilo po njenem. Sem ji tud jaz povedal ta svoje…. Ja seveda je lahko hiralnica, lahko je pa tud čist ok za njih saj je skupnost in imajo svoje navade in tako dalje….. Jaz bi šel takoj v dom ko bom na tem in če bom, ker ne vidim nič slabega v tem….seveda je treba tudi finančno se zmenit, ane kako plačevat in to, ampak ti vse pomagajo, ni bilo problema….

Ja, je hiralnica in vsi starostniki, ki se zavedajo to vedo sploh pa tisti, ki  samo ležijo. Če imate finance in če ni potrebno 24 ur nege naj bo doma, ker ne rabi imet takšnih izkušenj po nepotrebnem in plačajte pomoč. Sicer pa za dom so velike čakalne vrste in boste čakali vrsto let.

Nova plandemija bo imela, zelo zelo verjetno, eno, za elito usodno posledico:

stotisoče Evropejcev na ulicah in cestah.

Ljudje si namreč od oblastnikov pustimo srati na glavo.

Prisilno finančno podpiramo Ukrajino, čez čas pa nogoče  še izrael, sprejemamo migrante, delamo po ameriških napotkih in navodilih.

Toda:

omejitve gibanja, odhoda k znancem, omejitve ali prepoved obiskov sorodnikov, ki živijo v drugem delu države, prepoved odhodov na (recimo) Hrvaško ali kam drugam za praznike, na dopust,  pa ne bodo dopustili.

Takrat bo ne tako majhna možnost. da jih naženemo enkrat za vselej!

Naj gredo na dugi, manj poseljeni konec kugle, ali pa v podmorska mesta, ki so jih že zgradili zase in jih še bodo.