Najdi forum

Naslovnica Forum Starševski čvek So tudi vam do stanovanja pomagali starši?

So tudi vam do stanovanja pomagali starši?

Stanovanje ni tvoje dokler ne odplačaš zadnjega obroka tako, da predno prideš do svojega stanovanja mine še nekaj deset let drobnega piskanja, precej negotovosti ob kateri se pojavi vprašanje a lahko res toliko pogoltneš kot si zinil.
Če ti pomagajo sorodniki si veliko prej na svojem.
[/quote]

To ni res :). V ZKju si jasno zapisan kot lastnik, ima pa nepremičnina zaznamek, da je zavarovanje za kredit – hipoteka. Takšno nepremičnino lahko brez problema prodaš, s kupnino si banka pokrije glavnico preostanek pa pokasiraš sam.

Koliko je drobnega piskanja je odvisno od tega koliko si šel blizu roba svojih zmožnosti.

Pred 20 leti sem mozu govorila, da vzameva kredit in kupiva svoje stanovanje. Ni imel jajc, ceprav sva bila oba zaposlena. Zdaj ziviva pri tasci v zgornji etazi. Sama ne dobim dovolj kredita, ker sem s.p

Ni nas malo, ki smo zase poskrbeli sami. Sva 40 in 43, z otroci živimo v starejši hiši, ki ni v urbanem naselju, torej je bila cena spodobna. Kupila sva jo s prihranki, nujno obnovila z manjšim kreditom, ki je bil v 3 letih odplačan. Pred tem sva bila v podnajemu. Na starše se ne zanašava, ko sva začela delati sva se odlepila od seskov, no, gmotno v bistvu že med študijem. Oba sva iz večjih družin in nobeden od naju ni zlata ritka v družini. Pomoči nisva niti pričakovala.

Je pa res, da nimamo hiše po zadnji modi, pa tudi top avta ne. Imamo pa naš dom, v katerem se fajn počutimo.

Nama pa od pufnapuf osebkov kdaj prileti pod nos, da smo trapasto pregovorno slovensko skromni. Čeprav oba visoko izobražena. Pa kaj, to, da nas banka za naslednjih x let ne drži za vrat, vse odtehta. Pa tudi to, da do staršev nimava občutka, da sva jim dolžna, je super občutek.

Midva sva kupila hišo brez pomoči staršev. Ampak s kreditom za 25 let. Imela sva drobtinico svojega vložka, ostalo je kredit.

To ni res :). V ZKju si jasno zapisan kot lastnik, ima pa nepremičnina zaznamek, da je zavarovanje za kredit – hipoteka. Takšno nepremičnino lahko brez problema prodaš, s kupnino si banka pokrije glavnico preostanek pa pokasiraš sam.

Koliko je drobnega piskanja je odvisno od tega koliko si šel blizu roba svojih zmožnosti.
[/quote]
Ja, ja… papir vse prenese 😛

Ne moreš prodat brez problema, ker nepremičnine se ne prodajajo kot vroče žemlje, traja nekaj časa in če slučajno ostaneš brez zaposlitve, ne plačaš dveh obrokov (dva meseca!) ti že banka rubi in potem ona proda za znesek, ki ji ga dolguješ . Za ostalo se obrišeš pod nosom.

Ljudje jemljejo kredite za nekaj deset let, človek ne more vedet kaj bo prineslo naslednje leto kaj šele čez 10,20,30…let :/
Če/ko vzameš kredit si si dal štrik za vrat, samo nekaj nepazljivosti in se zanka zadrgne…..

Midva sva stara 46 in 47 let in imava dva otroka.

Pred 20. leti sva pustila službi in odprla svojo firmo. Najprej sva živela v najemu, vzela kredit in kupila stanovanje. Na 40. kvadratih smo bili štirje, otroka sta rasla, pa sva naredila hišo. Dejansko brez pomoči staršev. Dedovala hvala bogu še nisva in upava, da še dolgo ne bova. Otroka sta že v službi in oba učiva isto – od plače se da določen procent na varčevalni račun, ki bo za nakup stanovanja. Niti eden ne pričakuje od doma nobene pomoči v smislu “daj”, kvečjemu “posodi”, pod dobrimi pogoji seveda :))

Midva sva kupila sama. Najprej manjše na Vrhniki, po 7ih letih zelo dobro prodala in kupila večje v ĺj. Posojila na 10 let za prvo in drugo, so bila ravno koncem 2018 odplačana. Stara sva 47. Do 30.leta sem živela doma.Se da. Si pa ne privoščimo večerij zunaj, dragih oblačil, na manikuri in pedikuri še nisem bila, frizer 3x letno. ličim se ne. Ampak naštetih stvari, ki jih tukaj na forumu pogosto omenjate in dosti stanejo, si sploh ne želim. Zdaj ko smo brez kredita upam samo, da bomo več potovali.

So. Z brezplačnim bivanjem, kar je omogočilo našparanje pologa za 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} stanovanja.
Brez tega ne bi šlo kupit.

Daj si prst na celo in se dobro zamusli: sama?
Samo parcelo sta dobila in oce vama je pomagal!

Vzemiva primer. Stanovanje 3.5k€/m², 130k€, 37m². Za ta denar dobiš v LJ polno opremljeno 1 oz. 1.5 sobno stanovanje. Za hipotekarni kredit rabiš lastnih sredstev vsaj 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} – 26k€, banka pa doda preostanek, kar pomeni 104k€. Vsak od kolegov, ki smo živeli v LJ smo takšno vsoto (26k€) privarčevali do cca 28 leta. Prej smo varčevali s štipendijo, delali prek študenta, smo bili brez ali pa s starimi avtomobili in živeli smo s cimri. Za 104k€ kredita, 20 let z 1.8{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} letno variabilno OM te pride trenutno obrok 516.32€, če se EURIBOR poviša na 1{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} potem bo obrok znašal 566.42€. Če zaslužiš dobro povprečje npr. 1.3k€ se s takšno investicijo že spogleduješ.

Pa bom dal še 2. primer. Stanovanje 3k€/m², 180k€, 60m². Za tak denar dobiš v LJ opremljeno 2 sobno stanovanje. Dovolj za mlad par, ki načrtuje družino. Za tak denar potrebujeta vsaj vsak po 18k€ lastnih sredstev, 144k€ pa da banka. Z enako OM in odplačilno dobo, kot v prejšnjem primeru znaša obrok 714.91€ oz če se EURIBOR poveča na 1{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} potem pride obrok 784.28€. In par ki ima povprečno plačo, se že lahko spogleduje s takšno investicijo.

Ampak to so trenutne cene (ki sem jih sam še malce napihnil), nekaj let nazaj so bile cene precej nižje (več kot 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}), kreditni pogoji pa praktično enaki. Kar hočem pokazati je to, da ni potrebno, da gledaš precej iz povprečja pa so ti stanovanja v LJ s hipotekarnim kreditom brez pomoči staršev lahko dosegljiva. Če bi gledal cene nepremičnin pred 2 letoma, takrat si je lahko nekdo s povprečno plačo privoščil stanovanje, ki sem ga dal za 1. primer.
[/quote]

Ja 2 že zmoreta za enega pa ti lahko povem sem imel sam 600€ kredita na 1300 plače. To ni nobeno življenje sem raje brez stanovanja.
Avto te stane 300€mesec, 200 imaš vsaj stroškov. Hrano ti bodo pa starši plačeval in na dopust boš hodil 20 let za Savo.

Nobeden nič, niti €. Sama z možem kupila stanovanje na kredit na 10 let (prihrankov je bilo 30{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}) – predvsem moževih, ker je pričel z delom pri 18 letih jaz pa sem bila študentka do 24. leta, takoj nato zaposlitev. Izven Ljubljane – proti štajerski, ker sva si rekla, da ni vredno da sva zakreditirana celo življenje. Stanovanje plačano, nič kreditov (starost 45 let). Imamo 3 sobno stanovanje, ki nam več kot dovolj služi – 3 članska družina in veseli, da kreditov ni. Na račun tega gremo lahko večkrat na počitnice. Od staršev nisva dobila niti centa niti z moje strani niti njegove. Vse sama.

Brez.
Jaz sem sama kupila majhno stanovanje,ki sem ga potem prodala, on je imel nekaj našparano. Hišo sva kupila dokaj poceni, ampak potem skoraj še enkrat toliko vložila v obnovo. Je bil v tej fazi en kredit, samo za finiširanje, potem nič več.
Dediščina po najinih starših bo ostala najinim otrokom, to pa ja 😉

jaz sem se takoj, ko sem dobila službo, odselila na svoje. najprej sem imela sobo, nato stanovanje…
po par letih mi je uspelo mukotrpoma malo našparat in sem kupila stanovanje na kredit. starša sta mi posodila za polog, ker so bila moja sredstva še vezana v NSVShemi, ker se tisto varčevanje še ni izteklo.
no, tistih treh jurjev za polog mi ni bilo treba vračat. pa hipoteko sem lahko napisala na njuno hišo, moje stanovanje še ni bilo etažirano in hipotekarnega kredita sploh ne bi mogla dobit.

tako da ja, malo sta mi pomagala.

Hipoteka je na njuno hišo in to okol govoriš, da sta ti malo pomagala. MALO??? Brez strehe nad glavo lahko ostaneta in tebi je to MALO???

To ni malo… Reci jima hvala.

Tudi jaz sem brez pomoči staršev pri 27 letih kupila stanovanje – od 16. leta sem delala preko študenta in od vsakega dohodka dajala nekaj na stran, pri 25. sem se zaposlila in prav tako od vsake plače dala nekaj v varčevanje….potem s privarčevanim + kredit kupila stanovanje. Tako da ne jamrat, seveda se da in včasih ni bilo nič lažje – razlika je le v tem, da so včasih bili navajeni varčevati, danes, v potrošniški družbi pa vsi samo trošijo in redkokdo razmišlja tri mesece v naprej.


Ja, ja… papir vse prenese 😛

Ne moreš prodat brez problema, ker nepremičnine se ne prodajajo kot vroče žemlje, traja nekaj časa in če slučajno ostaneš brez zaposlitve, ne plačaš dveh obrokov (dva meseca!) ti že banka rubi in potem ona proda za znesek, ki ji ga dolguješ . Za ostalo se obrišeš pod nosom.

Ljudje jemljejo kredite za nekaj deset let, človek ne more vedet kaj bo prineslo naslednje leto kaj šele čez 10,20,30…let :/
Če/ko vzameš kredit si si dal štrik za vrat, samo nekaj nepazljivosti in se zanka zadrgne…..
[/quote]

Ni čisto tako. Pri banki lahko dobiš moratorij mislim, da za eno leto (v primeru da ostaneš brez službe). Ne rubijo takoj, je pa treba jih takoj seznanit s situacijo, da vedo odreagirati. Vse je odvisno tudi od zgodovine plačevanj (ali si zamujal s plačili) itd.
Poleg tega je treba malo pomisliti tudi na to, kje kupuješ in koliko kredita imaš. Pri nas hiše gredo kot vroče zemljice. Je ni na trgu dlje kot en teden, razen če ni s hišo kaj narobe ali če niso preterali v ceni.
Glede na to, kaj se lahko zgodi pa sem se dala maksimalno zavarovati za vse možne primere (čeprav je res, da ravno zavarovalnice so najslabše kritje, ker vedno iščejo luknje zakaj ne izplačati).
V končni fazi gledano – za najem bi dala približno toliko kot dajem za kredit. S tem, da bo tu nepremičnina čez 25 let moja, pri najemu pa ne bi bila.

Kje si pa zivela do 25.?

Ni čisto tako. Pri banki lahko dobiš moratorij mislim, da za eno leto (v primeru da ostaneš brez službe). Ne rubijo takoj, je pa treba jih takoj seznanit s situacijo, da vedo odreagirati. Vse je odvisno tudi od zgodovine plačevanj (ali si zamujal s plačili) itd.
Poleg tega je treba malo pomisliti tudi na to, kje kupuješ in koliko kredita imaš. Pri nas hiše gredo kot vroče zemljice. Je ni na trgu dlje kot en teden, razen če ni s hišo kaj narobe ali če niso preterali v ceni.
Glede na to, kaj se lahko zgodi pa sem se dala maksimalno zavarovati za vse možne primere (čeprav je res, da ravno zavarovalnice so najslabše kritje, ker vedno iščejo luknje zakaj ne izplačati).
V končni fazi gledano – za najem bi dala približno toliko kot dajem za kredit. S tem, da bo tu nepremičnina čez 25 let moja, pri najemu pa ne bi bila.
[/quote]

situacija je zdaj res taka, da se nepremičnine prodajajo kot vroče žemljice

ampak večina ljudi zaide v težave, ko pride kriza
in ko pride kriza tudi prodaja nepremičnin močno močno upade.

6,7 let nazaj nisi prodal hiše, pa da se ubiješ. tudi pri vas ne, verjemi…
zdaj gre vse za med


Ja, ja… papir vse prenese 😛

Ne moreš prodat brez problema, ker nepremičnine se ne prodajajo kot vroče žemlje, traja nekaj časa in če slučajno ostaneš brez zaposlitve, ne plačaš dveh obrokov (dva meseca!) ti že banka rubi in potem ona proda za znesek, ki ji ga dolguješ . Za ostalo se obrišeš pod nosom.

Ljudje jemljejo kredite za nekaj deset let, človek ne more vedet kaj bo prineslo naslednje leto kaj šele čez 10,20,30…let :/
Če/ko vzameš kredit si si dal štrik za vrat, samo nekaj nepazljivosti in se zanka zadrgne…..
[/quote]

No to je res, ampak tudi ZK in ostala lastništva so samo na papirju in če pride do resnega sranja npr. vojne se lahko zgodi da ti nepremičnino vzamejo. Tako da absolutnega lastništva nikoli nimaš, ampak poudarjam, to so ekstremni primeri.

Kako hitro lahko prodaš in za koliko denarja je druga zgodba. Po navadi imaš vedno ob strani nekaj rezerve. Tudi če nepremičnina ni obremenjena s hipoteko in nimaš za položnice, se ti prej kot slej naberejo obveznosti, ki te lahko stanejo nepremičnine.

Moraš biti precej nepazljiv da se ti stvari zakomplicirajo. Če se držiš osnovnih načel (kredit v valuti, kjer dobivaš plačo, ne greš do meje svojih finančnih zmožnosti, se čustveno ne navežeš na nepremičnino, spremljaš situacije ki vplivajo nate) riziko zelo zmanjšaš.

Ja 2 že zmoreta za enega pa ti lahko povem sem imel sam 600€ kredita na 1300 plače. To ni nobeno življenje sem raje brez stanovanja.
Avto te stane 300€mesec, 200 imaš vsaj stroškov. Hrano ti bodo pa starši plačeval in na dopust boš hodil 20 let za Savo.
[/quote]

Ja bil si tam kot nekdo z minimalcem in lastno nepremičnino. Ali pa nekdo s povprečjem v najemu. Potem pa je odvisno kako si spreten s svojimi stroški.

Ce govorimo o Ljubljani, je do svojega stanovanja skoraj nemogoce priti. Normalno veliko stanovanje stane od 160k – naprej in ljudi ki bi to lahko kupili z gotovino ali kreditom je zelo malo. Kvecjemu kaksni sinovi podjetnikov, tajkunov ali politikov. Morda se kak par s placo 2000 eur in ki se je pripravljen zakreditirati za celo zivljenje. Drugod po Sloveniji pa se da bistveno lazje priti do stanovanja, razen na obali ali v Ng. Drugo je seveda, ce kupis podrtijo.

situacija je zdaj res taka, da se nepremičnine prodajajo kot vroče žemljice

ampak večina ljudi zaide v težave, ko pride kriza
in ko pride kriza tudi prodaja nepremičnin močno močno upade.

6,7 let nazaj nisi prodal hiše, pa da se ubiješ. tudi pri vas ne, verjemi…
zdaj gre vse za med
[/quote]

Jp. Me skrbi, da ne bodo tisti, ki so vzeli spremenljivo (in fiksno z varovalkami) obrestno mero za dolgo časa in do fula, ne bodo čez čas enako enako piskali, kot so frankarji en čas.

Če bodo šle še cene dol, so ga najebali.

Jp. Me skrbi, da ne bodo tisti, ki so vzeli spremenljivo (in fiksno z varovalkami) obrestno mero za dolgo časa in do fula, ne bodo čez čas enako enako piskali, kot so frankarji en čas.

Če bodo šle še cene dol, so ga najebali.
[/quote]

Jah, riziko je, seveda je. Ampak če si v najemu, te tudi lahko pri 50ih vrže ven. In s penzijo, ki bo (če sploh bo) minimalna, si najemnin niti privoščit ne bomo mogli.

Jah, riziko je, seveda je. Ampak če si v najemu, te tudi lahko pri 50ih vrže ven. In s penzijo, ki bo (če sploh bo) minimalna, si najemnin niti privoščit ne bomo mogli.
[/quote]

Drži. V Sloveniji je najem še slabša opcija. Pa ne (samo) zaradi cene. Tudi zaradi čisto kavbojskega trga, kjer se gredo vse strani, namesto poslovnega odnosa, šerife.

Been there, done that. Never again.

Najboljša rešitev je nakup, ampak takšen, da se lahko po njem še malo stegneš, ne da se zakreditiraš do vratu. Pa čeprav bolj je skromno bivališče.

New Report

Close