Šokiralo me je, ostala sem brez besed!!!
Imam prijateljico, stara je 24 let, moram priznati, da je zelo lepa punca, veliko ima občudovalcev, a ona se ni nikoli ni zanimala za nobenega, vedno je te občudovalce zavrnila, to se je meni zdelo čudno. Ženske njenih let imajo ponavadi partnerja, če ga nimajo resnega pa vsaj intimnega…celo pomislila sem, da ima rajši ženske. No včeraj zvečer sva se pogovarjale in naneslo je tudi na to temo, vprašala sem jo, če ima rada ženske…povedala mi je, da ne, da so ji všeč moški, ko sem jo vprašala, da kako pa, da nima nobenega, niti ne za avanturo, povedala mi je, da ga ima, seveda, jaz vsa radovedna, kdo je…povedala mi je, da ima moškega, ki je v celibatu, da se ljubita in, da sta tudi intimna – zame je to bil velik ŠOK. Kaj mislit vi?
Vsak samski je celibater (samskost). [Tudi jaz.[ Če res tako živi, je drugo vprašanje.
Verjetno namiguješ na kakšnega duhovnika.
To ni tako redka zadeva. Boris Kopitar je sin našega nekdanjega župnika Feliksa Zajca.
Pa zakaj ne bi imela prihodnosti z njim? Duhovniki so lepi, inteligentni, bogati, vznemirljivi, skrivnostni….
Primeri izstopov: Tone Gorjup (pater Frančiškan v Avstraliji, zdaj na radiu Ognjišče), Plohl Frančiškan, vedeževalec Danny, Tone Dolgan Salezijanec, Damjan Ganc Salezijanec, Robert Zupanc Jezuit
ddemy
Ni mi odgovorila to, ker sem čveka, kot mi govoriš, ampak zato, ker je res. Niti nobenemu nisem povedala, razen tu – tukaj pa se ne ve za katero osebo se gre in niti ne mislim govoriti komu to. Me pa zanima mnenje ljudi, ker vem, da eni ne razumejo takšno ljubezen, vem pa le to, da bo na koncu moja prijateljica trpela, kar pa mi ni všeč. Upam tudi, da ne bo kakšnih posledic.
Ja poznam Pesem ptic trnovk…moja prijateljica se zaveda, da ne sme biti z njim, a ga ima zelo rada.
Uh, in ti se imaš za njeno prijateljico? Jaz bi te takoj skenslala, flavzarca. Kaj ti sploh mar, zakaj je sama, pa če ima raje ženske kot moške?
Jaz sem starejša kot tvoja prijateljica, fantom sem zelo lepa, privlačna tudi kot oseba, se lepijo name kot muhe, pa ne boš verjela … nikoli se nisem zanimala za nikogar izmed njih. Ker mi enostavno nihče med njimi ni bil všeč. Za prijatelja ja, kaj več pa ne. Pa me ni NIKOLI in nikdar nihče od mojih najboljših prijateljev/prijateljic vprašal zakaj je temu tako. To je moja osebna stvar. Če bom želela o tem s kom govoriti, bom in to vedo in so tam, da me poslušajo, kadarkoli. In obratno. Spoštujejo mojo zasebnost in jaz njihovo, za pogovor ali za pomoč smo si pa vedno na voljo. Da bi me pa nekdo takole “vlačil” po forumu … Da te ni sram, no. Ne, nisi napisala njenega imena, ampak če to bere, točno ve, da pišeš o njej.
Aja, tudi jaz imam nekoga, ampak ga (še) nihče ne pozna. Pa ni poročen, niti v celibatu ni 🙂 Pač nisem oseba, ki obeša na veliki zvon, da ima nekoga. Vse ob svojem času.
Kaj si jaz mislim? Brigaj se zase!
ena čudna 🙂
Glej, ne misli, da samo jaz njo sprašujem…ampak tudi ona mene in, kot prijateljice – ne skrivamo. Mogoče nisi nikoli imela prijateljice iskrene in si niste nič povedale, nič povprašale, da bi potešile svojo radovednost…žal mi je zate, res. Vlačim po forumu…saj se sploh ne ve za koga se gre in se tudi ne bo izvedelo, to ni edini primer v naši državi ta moment, jih je veliko, ampak gre se za mojo prijateljico.
Gotovo ne boš mogla držat jezika za zobmi in bodo konec tedna vedeli že vsi. Poznamo take “prijateljice”.
Kar zaupaj mi, saj ne bom nikomur povedala. Edino svoji mami… pa teti… pa prijateljici, ker ona ne govori naprej, tako kot jaz ne… pa v službi bom omenila, tako brez imen, ampak z dovolj namigi za koga gre…. pa Francka mi je zadnjič povedala tisti trač o Micki in bom zdaj jaz njej povedala nekaj še bolj šokantnega, to se bo zgražala, hehe….ampak drugemu pa res nobenemu….aja, edino če še na internet napišem….
Tu je seznam:
Zakaj ravno naš?
9.8.2009
V nedeljo po umestitvi novega župnika v Tržišču je po maši pred župniščem pristopila k meni starejša gospa in rekla: »Danes je bilo lepo, res slovesno, toda danes teden pa zelo žalostno!« »Zakaj?« sem jo vprašal. »Poslovili smo se od prejšnjega župnika. Vsi smo jokali. Radi smo ga imeli. Bil je za vse: za otroke, mlade, nas starejše … Z nami je delil vse. Vedno je bil na voljo …«
Nekaj podobnega se je dogajalo po mnogih župnijah v Sloveniji konec meseca julija, ko se je veselje prepletalo s solzami. »Preseljevanje duhovnikov« na druge župnije vsako leto sproža vrsto pogovorov, izzivov in odzivov, premislekov, tehtanj in vprašanj. »Zakaj?« se morda najprej sprašuje duhovnik sam, župljani, posamezni verniki, marsikje tudi njegovi sorodniki. Velikokrat se zgodi, da se duhovnik pa tudi verniki tako močno navežejo drug na drugega, tako tesno zrastejo drug z drugim, da je slovo – ločitev zelo boleča in težka. Tudi sam sem bil kar nekajkrat v istem položaju, zato iz lastne izkušnje vem, da ni lahko. Vživljanje drug v drugega ob veselih dogodkih: krstu, birmi, poroki in raznih jubilejih, ko duhovnik deli veselje in radost z domačimi in sorodniki so namreč nekaj posebnega. In tudi ob težkih in žalostnih trenutkih, ko stoji ob bolniški postelji na smrt bolne mlade mamice ali ob grobu osnovnošolskega otroka, ko skupaj z domačimi nosi in deli žalost, bolečino in trpljenje. Vse to verni in neverni dobro čutijo. To medsebojno doživljanje, prepletanje življenjskih dogodkov z leti tako povežejo dušnega pastirja z verniki, z župnijo, da marsikje postane skupaj z ljudmi kakor »ena duša in srce«. Zato so taka poslavljanja v resnici težka in žalostna, kakor je dejala v nedeljo tista gospa. K maši ob slovesu pa pridejo celo tisti, ki redkokdaj zaidejo v cerkev, pa vendarle pridejo ta dan, da župniku iz hvaležnosti stisnejo roko.
Vendar taki dogodki, ko se od župljanov poslavlja župnik ali kaplan, nosijo v sebi občutje hvaležnosti, da je bil ta duhovnik med nami, da je z nami delil vse: svoj čas, svoje sposobnosti … Takrat se zavemo, da je duhovnik poslan, človek na poti, ki prihaja in odhaja; pa tudi, da je duhovnik z vsemi potrebami in čustvi kot vsi drugi ljudje. Zamislimo si nekoga, ki je bil ugleden in spoštovan župnik, toda kar naenkrat mora vse svoje stvari zapakirati v škatle in oditi drugam, v nove in povsem nepoznane razmere. Zapustiti mora svojo varnost, dosedanjo urejenost, številna poznanstva in prijateljske vezi, ki so se spletle v času bivanja na župniji. Zato je razumljivo, da to dogajanje pri duhovniku pogosto spremljata žalost in nemoč, marsikdaj tudi bolečina, stiska in celo razočaranje. V trenutku mora pustiti vse in začeti znova.
Dan po slovesu se začnejo priprave na sprejem novega župnika. V ljudeh se vzbudi novo upanje in pričakovanje. Kdo je ta, ki prihaja, od kod je, kakšne talente ima? Ga bodo sprejeli otroci in mladina? Kakšen odnos bo imel do nas odraslih in starejših? Kako bomo sodelovali? Kako ga bomo prihodnjo nedeljo sprejeli, kdo ga bo pozdravil? Polno vprašanj in pričakovanj, ki se postavljajo pred župnijsko skupnost. Z veseljem ga pričakujejo, ker vedo, da ga potrebujejo.
Premestitve duhovnikov pa so tudi velika škofova skrb. S premestitvijo, z upokojitvijo ali s smrtjo župnika je povezana sprememba službenih mest drugih duhovnikov. Poleg tega je vedno večje pomanjkanje duhovnikov. Zato kljub najboljši volji vsem vedno ni mogoče ustreči. Čeprav se škof posvetuje s personalno komisijo, ki mora imeti pred očmi poleg osebnih meril (zdravstveno stanje, sposobnosti, leta) tudi merilo škofije, dekanije in župnije – da v eni dekaniji ne bi bili samo starejši ali samo mlajši duhovniki), ampak da je to sorazmerno porazdeljeno. Pri vsakem »zapletu« bodisi na strani duhovnika ali vernikov, ki niso zadovoljni, da njihov »priljubljeni« duhovnik odhaja drugam, pa mora končno odločitev doreči škof sam in nase prevzeti vso odgovornost. Še najteže pa je za škofa takrat, ko mora župnijski skupnosti sporočiti, da bo župnija ostala brez duhovnika, ker ga nima, in jo bo soupravljal župnik sosednje župnije.
Ob koncu pa se vprašajmo: »Zakaj so potrebne premestitve? Ali ne bi bilo bolje, da bi duhovnik vse življenje – do smrti ostal na isti župniji?« Nekaj razlogov za premestitev je bilo že navedenih. Mnogi duhovniki pa sami zaprosijo za premestitev iz različnih razlogov (zdravstvenih ali osebnih). Morda želijo spremembo kraja, uvesti novo pastoralno prakso, ker dosedanja ni rodila potrebnih sadov … Izkušnje kažejo, da premestitev pomeni za duhovnika nov izziv in za marsikoga tudi pomladitev. Vse se začenja znova: novi obrazi, nove navade, novi pogoji za pastoralno delovanje in pozitivne izkušnje, ki si jih je duhovnik nabral na prejšnji župniji. V marsikateri župniji se z novim župnikom približa Cerkvi nov krog ljudi, ki se je pod prejšnjim oddaljil. Končno pa so v Cerkvi vedno bile premestitve in jih predvideva tudi Zakonik cerkvenega prava.
Naj leto duhovništva, ob 150. obletnici smrti arškega župnika Janeza Vianeja (zavetnika vseh dušnih pastirjev), ki smo jo obhajali te dni, nakloni dovolj notranje moči vsem duhovnikom, še posebno tistim, ki v teh dneh začenjajo službo na novi župniji, da bomo vztrajali v zvestobi svoji poklicanosti in Cerkvi. Vsi pa v tem letu radi molimo za nove duhovne poklice in vztrajnost že poklicanih.
Božidar Metelko
Preberite še:
Drug drugega bremena nosite (13.09.2009)
Slomšek in naša protislovja (06.09.2009)
Spomin in odpuščanje (23.08.2009)
V nebesa vzeta (16.08.2009)
Evropskost Slovenije (14.06.2009)
Komentarji
Vladimir Gajšek:V Bogu poklicani duhovno in občestveno (10.08.2009 18:42:24)
V Bogu poklicani duhovno in občestveno
Tokrat čisto konkretno, vsak vernik ali vernica v župniji obeh nadškofij ali ostalih škofij ve, kako se po župnijah menjajo “naši” duhovniki, popotniki za križem, nosilci slovenstva, pesmi in molitve, torej v krščanskem živem občestvu kot cerkveni in dušni pastirji, učitelji, mašniki in duhovni skrbniki, tudi organizatorji skupnostnega življenja po vianejskem vzoru v praksah, sicer pa svetopisemsko in po navodilih svojega škofa in svetega očeta… V Sloveniji se bomo srečali torej kje drugje, morda spet kje naključno…
Premestitve v Cerkvi na Slovenskem
natisni
9.8.2009
Celjska škofija
Vinko ČONČ, župnik v župniji Šentjur pri Celju, je sprejel v soupravo tudi župnijo Sv. Rupert nad Laškim. Dr. Karel GRŽAN, ki je to leto imel dopust in je bival v župniji Prevorje, je bil imenovan za župnika župnije Sladka Gora. Iztok HANŽIČ, kaplan in zadnje mesece župnijski upravitelj v Laškem, je postal župnijski upravitelj župnije Sv. Lenart nad Laškim in soupravitelj župnije Sv. Miklavž nad Laškim. Miha HERMAN, župnik župnije Ponikva, se je odpovedal omenjeni župniji in je postal župnik na Teharjah. Frančišek HORVAT, župnijski upravitelj župnije Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah, se je odpovedal župniji in odhaja v škofijo Murska Sobota. Klemen JAGER, kaplan v Šoštanju, je bil imenovan za kaplana v Laškem in pomočnika v župniji Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah. Mag. Alojz KAČIČNIK, ki je bil to leto na študijskem dopustu, je bil imenovan za župnika župnije Ponikva. David KRANER, kaplan stolne župnije sv. Danijela v Celju, odhaja v škofijo Murska Sobota. Alfonz LAMPRET, župnik župnije Koprivnica, se je odpovedal župniji in je imenovan za duhovnega pomočnika v Mozirju. Rok METLIČAR, župnik župnije Sladka Gora, se je odpovedal omenjeni župniji in je imenovan za nadžupnika v Laškem ter soupravitelja župnije Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah. Jože MURŠEC, župnik župnije Sv. Rupert nad Laškim, se je odpovedal župniji in odhaja v mariborsko nadškofijo. Lovro SLEJKO, novomašnik, je imenovan za kaplana v župniji Sv. Duh v Celju in za duhovnega pomočnika v župniji Prevorje. Tomaž ŠOJČ, novomašnik, je imenovan za kaplana v župniji Brestanica in za duhovnega pomočnika v župniji Koprivnica. Jože ŠPES, župnik župnije Brestanica, je sprejel v soupravo tudi župnijo Koprivnica. Boris TIBAUT, kaplan v Murski Soboti, začasno prihaja v celjsko škofijo in je imenovan za kaplana v Šentjurju ter duhovnega pomočnika v župniji Sv. Rupert nad Laškim. David ZAGORC, kaplan v Brestanici, je imenovan za kaplana stolne župnije sv. Danijela v Celju.
Koprska škofija
Niko ČUK, novomašnik, je bil imenovan za župnijskega kaplana v župnijah Bovec, Srpenica, Soča in Log pod Mangartom. Mons. Rudolf GAŠPER je bil razrešen službe župnika v župniji Nova Gorica – Kristus Odrešenik in imenovan za duhovnega pomočnika iste župnije. Rafael KLEMENČIČ je bil razrešen službe župnika župnije Spodnja Idrija in službe župnijskega upravitelja župnije Ledine in imenovan za župnika župnije Nova Gorica – Kristus Odrešenik. Boris KRETIČ je bil imenovan za župnika župnije Knežak. Marijan KRIŽAJ, župnik na Ubeljskem, je bil razrešen službe župnijskega upravitelja župnije Studeno. Janko KRKOČ je bil razrešen službe župnika župnije Branik in župnijskega upravitelja župnije Brje. Miro MARINIČ je bil razrešen službe župnijskega kaplana župnije Ilirska Bistrica in imenovan za župnika župnije Spodnja Idrija in župnijskega upravitelja župnije Ledine. Ervin MOZETIČ, župnik v Postojni, je bil imenovan za župnijskega upravitelja župnije Studeno. Marko RIJAVEC je bil razrešen službe župnijskega kaplana župnije Nova Gorica – Kristus Odrešenik ter imenovan za župnijskega kaplana v župnijah Idrija, Gore in Vojsko. Martin ŠUŠTAR je bil razrešen službe župnijskega kaplana v župnijah Idrija, Vojsko in Gore ter imenovan za župnijskega kaplana v župniji Ilirska Bistrica. Mag. Boštjan TOPLIKAR je bil razrešen službe župnijskega kaplana župnij Bovec, Srpenica, Soča in Log pod Mangartom ter imenovan za začasnega upravitelja župnij Branik in Brje. Luka TUL je bil imenovan za župnijskega kaplana v župnijah Postojna in Studeno. Gabrijel VIDRIH, župnik v Ilirski Bistrici, je bil razrešen službe župnijskega upravitelja župnije Knežak.
Ljubljanska nadškofija
Mag. Andrej BALIGAČ SDB je bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji Ljubljana – Kodeljevo. Miroslav BERGELJ, kaplan v župniji Železniki, je bil razrešen te službe in imenovan za kaplana v župniji Šenčur. P. mag. Marjan ČUK OFM je bil imenovan za upravitelja župnije Ljubljana – Bežigrad. Jožetu DOLENCU je bil vnovič dodeljen enoletni bolniški dopust; še naprej bo po svojih močeh pastoralno pomagal v župniji Stara Loka. Gregor GORENC, kaplan v župniji Zagorje ob Savi, je bil razrešen te službe in imenovan za kaplana v župniji Vrhnika. Milan GRDEN, župnik župnije Ljubljana – Fužine, se je odpovedal župniji in bil imenovan za župnika župnije Ljubljana – Zadobrova. Mons. Jože HAUPTMAN, hišni duhovnik v samostanu Sester sv. Križa na Mali Loki in duhovni pomočnik v župniji Stara Loka, je bil iz zdravstvenih razlogov razrešen službe duhovnega pomočnika. P. Ivan HERCEG DJ je bil vnovič imenovan za duhovnega pomočnika v župniji Ljubljana – Dravlje. Pavle JUHANT, župnik župnije Tunjice in soupravitelj župnije Šenturška Gora, se je odpovedal župnijama in mu je dodeljeno sobotno leto; pastoralno bo pomagal v župniji Breznica. Franc JUVAN, župnik župnije Ljubljana – Šmartno ob Savi, se je odpovedal župniji in bil imenovan za župnika župnije Dovje. Avguštin KLOBČAR, duhovni pomočnik v župniji Šmartno v Tuhinju, je bil imenovan še za upravitelja župnije Češnjice. Urban KOKALJ, upravitelj župnije Šenčur, je bil razrešen te službe in imenovan za župnika iste župnije. Jakob KRALJ, župnik župnije Nova Oselica in soupravitelj župnije Stara Oselica, se je odpovedal župnijama in bil imenovan za župnika župnije Besnica. Simon KVATERNIK, kaplan v župniji Vrhnika, je bil razrešen te službe in imenovan za župnika župnije Ljubljana – Fužine. Metod LAMPE SDB, župnik župnije Grahovo, je bil razrešen te službe in bo sprejel pastoralno službo v tržaški škofiji. Sebastjan LIKAR je bil inkardiniran v ljubljansko nadškofijo in imenovan za upravitelja župnije Šmartno pod Šmarno goro. Klemen LOBODA se je vrnil iz novomeške škofije in bil imenovan za župnika župnije Lipoglav. Vinko MALOVRH, župnik župnije Besnica, se je iz zdravstvenih razlogov odpovedal župniji ter bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji Kamnik in upravitelja župnije Šenturška Gora. Dr. Stanislavu MATIČIČU je bilo vnovič dodeljeno sobotno leto. Janez MESEC se je vrnil iz farafanganske škofije, Madagaskar, ter bil imenovan za upravitelja župnije Nova Oselica in soupravitelja župnije Stara Oselica. Mag. Francu MIHELČIČU je bilo za eno leto podaljšano dovoljenje za študij misiologije v Rimu. Jože MRVAR st., duhovni pomočnik v župniji Cerklje na Gorenjskem z bivanjem v Zalogu, je bil razrešen te službe in imenovan za župnika župnije Zapoge. Matej NASTRAN, novomašnik, je bil imenovan za kaplana v župniji Železniki. Peter NASTRAN, novomašnik, je bil imenovan za kaplana v župniji Ljubljana – Črnuče. Jernej NEMANIČ, župnik župnije Lipoglav, se je odpovedal župniji in bil ekskardiniran iz ljubljanske nadškofije za prehod v novomeško škofijo. Franc NOVAK, župnik župnije Šmartno pod Šmarno goro, se je odpovedal župniji in bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji Cerklje na Gorenjskem z bivanjem v Zalogu. Aleksander OSOJNIK SDB je bil imenovan za župnika župnije Grahovo. Aleš PEČAVAR, novomašnik, je bil imenovan za kaplana v župniji Ljubljana – Polje. Lucijan POTOČNIK, upravitelj župnije Koroška Bela, je bil razrešen te službe in imenovan za duhovnega pomočnika v župniji Bled. Jože RAZINGER, upravitelj župnije Češnjice in duhovni pomočnik v župniji Kamnik, je bil razrešen službe upravitelja in imenovan za upravitelja župnije Tunjice. P. Franci SENIČAR OFM, župnik župnije Ljubljana – Bežigrad, je bil iz zdravstvenih razlogov razrešen te službe in odhaja v samostan v Kamnik, kjer bo sobratom pomagal pri njihovem pastoralnem delu. Mag. Jošt SNOJ, kaplan v župniji Ljubljana – Polje, je bil razrešen te službe in imenovan za upravitelja župnije Ljubljana – Šmartno ob Savi. Edi STROUHAL, kaplan v župniji Ljubljana – Šentvid in duhovni pomočnik za pastoralo gluhih in naglušnih v ljubljanski nadškofiji, je bil imenovan še za veroučitelja in spirituala v Osnovni šoli Alojzija Šuštarja v Zavodu sv. Stanislava. Mag. Klemen SVETELJ, duhovni pomočnik v župniji Ljubljana – Črnuče, je bil razrešen te službe in imenovan za duhovnega pomočnika v stolni župniji Ljubljana – Sv. Nikolaj. Mons. dr. Anton ŠTRUKELJ, župnik župnije Zapoge, se je odpovedal župniji in bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji Mengeš; hkrati bo spremljal delo pobudnikov škofijskega postopka za beatifikacijo in kanonizacijo prelata dr. Antona Strleta ter jim strokovno pomagal. Bojan TRAVEN, novomašnik, je bil imenovan za kaplana v župniji Zagorje ob Savi. Jože TREVEN, župnik župnije Ljubljana – Zadobrova, se je odpovedal župniji in bil imenovan za župnika župnije Koroška Bela. France URBANIJA, župnik župnije Dovje, se je odpovedal župniji in bil imenovan za duhovnega pomočnika v župniji Jesenice z bivanjem pri Sv. Križu nad Jesenicami. Mons. Peter ZAKRAJŠEK, ravnatelj nadškofijske gospodarske uprave in duhovni pomočnik v župniji Jesenice, je bil razrešen službe duhovnega pomočnika in imenovan za duhovnega pomočnika v župniji Ljubljana – Koseze. Janezu ZALETELU ml. je bilo vnovič dodeljeno sobotno leto.
Mariborska nadškofija
P. Drago AVSENAK KR, župnik v Ormožu, je imenovan za prodekana dekanije Velika Nedelja, za to mandatno obdobje. Franc BRGLEZ, naddekan in župnik na Prihovi, se je odpovedal župniji in bil razrešen službe dekana za dekanijo Slovenske Konjice ter imenovan za župnika v Črešnjevcu. Ciril ČUŠ, župnijski upravitelj pri Sv. Rupertu v Slovenskih goricah – Voličina, je razrešen te službe in imenovan za župnijskega upravitelja v Žetalah. Jani DRUŽOVEC, kaplan na Prevaljah, je razrešen kaplanske službe in prevzema službo duhovnega asistenta v Zavodu Antona Martina Slomška in Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška. Dejan FRANGEŽ, novomašnik, je nastavljen za kaplana v župnijo Maribor – Pobrežje. Anton FURAR, kaplan v Slovenskih Konjicah, je razrešen kaplanske službe in imenovan za župnika v Središču ob Dravi. Janko GÖRGNER, dekan in župnik na Svetinjah, je razrešen souprave župnije Središče ob Dravi. P. Pepi LEBREHT OFM, misijonar v Beninu v Afriki, je imenovan za kaplana v župniji Sv. Trojica v Slovenskih goricah. Janez MOHORIČ, župnik na Kogu, je imenovan za župnika soupravitelja v župniji Sv. Miklavž pri Ormožu. Jože MURŠEC, župnik pri Sv. Rupertu nad Laškim, je imenovan za župnika župnije Sv. Rupert v Slovenskih goricah – Voličina. Mag. Stanislav NEŽIČ, župnijski upravitelj v Vuhredu, se je odpovedal tej službi in je imenovan za duhovnega pomočnika v Slovenskih Konjicah. Ignacij Igor NOVAK, kaplan v stolni župniji v Mariboru, je razrešen kaplanske službe in imenovan za upravitelja župnije Maribor – Košaki. Janez OSVALD, č. dekan in župnik v Laporju, je razrešen souprave župnije Črešnjevec. Dr. Ludvik POČIVAVŠEK, župnik pri Sv. Jerneju pri Ločah, je imenovan za župnika soupravitelja na Prihovi. Jože POVH, kaplan v župniji Maribor – Pobrežje, je razrešen kaplanske službe in imenovan za župnijskega upravitelja v Kamnici. Jože RAJNAR, župnik pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah, je imenovan za soupravitelja župnije Sv. Andraž v Slovenskih goricah – Vitomarci. Prof. dr. Ivan ROJNIK je razrešen službe duhovnega pomočnika v župniji Maribor – Sv. Rešnje telo in imenovan za župnika v Vuhredu. Marijan ROLA, župnik na Razkrižju, je imenovan za župnika pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah. P. Stane SIKOŠEK CMF, župnik v Kamnici, se je zaradi bolezni odpovedal župniški službi in stopil v pokoj. Mons. dr. Stanislav SLATINEK, ravnatelj Bogoslovnega semenišča, je imenovan za v. d. ravnatelja Slomškovega dijaškega semenišča. Alojz TRUNK, župnik pri Sv. Miklavžu pri Ormožu in prodekan dekanije Velika Nedelja, je zaradi bolezni razrešen obeh služb in biva v Domu sv. Lenarta pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. P. Jože URBANIJA OFM, gvardijan frančiškanskega samostana v Mariboru, je razrešen službe začasnega upravitelja župnije Maribor – Košaki. Janez VAGNER, upravitelj župnije Sv. Andraža – Vitomarci, je razrešen uprave omenjene župnije, odobreno mu je sobotno leto. Ivan ZANJKOVIČ, zlatomašnik in župnik pri Sv. Benediktu v Slovenskih goricah, se je odpovedal župniji in bil upokojen. Mag. Franc ZOREC, ravnatelj Slomškovega dijaškega semenišča, je razrešen te službe in odhaja na novo službeno mesto v murskosoboški škofiji. Štefan ZVER, zlatomašnik in župnik v Žetalah, se je odpovedal župniji in stopil v pokoj.
Murskosoboška škofija
Dr. Karel BEDERNJAK, župnik v župniji Martjanci, se je odpovedal župniji in bil imenovan za duhovnega pomočnika stolne župnije Murska Sobota. Srečko FRAS, župnik v župniji Dobrovnik, se je odpovedal župniji in bil imenovan za župnika župnije Martjanci. Frančišek HORVAT, župnijski upravitelj župnije Sv. Marjeta pri Rimskih Toplicah, se je odpovedal župniji in bil imenovan za župnijskega upravitelja župnije Razkrižje. Aleš KALAMAR, kaplan župnije Gornja Radgona, je bil razrešen te službe in bil imenovan za kaplana v župniji Lendava. Ivan KRAJNC, župnik stolne župnije Murska Sobota, je bil razrešen souprave župnije Bakovci. Ivan KRAJNC, župnik stolne župnije Murska Sobota, je bil imenovan za penitenciarija stolne cerkve. David KRANER, kaplan stolne župnije sv. Danijela v Celju, je bil razrešen te službe in mu je dodeljen študijski dopust za podiplomski teološki študij v Rimu. Boštjan OŠLAJ, kaplan župnije sv. Jurij ob Ščavnici, je bil razrešen te službe in bil imenovan za župnijskega upravitelja v isti župniji. Luka RAJF, novomašnik, je bil imenovan za kaplana v župniji Gornja Radgona. Marijan ROLA, župnik v župniji Razkrižje, se je odpovedal župniji in odhaja v mariborsko nadškofijo. Br. Marko SENICA OFMCap, župnijski soupravitelj v župniji Bakovci, je bil razrešen te službe in odhaja v kapucinsko redovno skupnost. Gregor ŠEMRL, novomašnik, je bil imenovan za kaplana stolne župnije Murska Sobota. Simon ŠTIHEC, duhovnik na študijskem dopustu, je bil imenovan za župnijskega upravitelja župnije Dobrovnik. Boris TIBAUT, kaplan stolne župnije Murska Sobota, je bil razrešen te službe in odhaja v celjsko škofijo. Mag. Franc ZOREC, župnijski upravitelj v župniji Sv. Jurij ob Ščavnici, se je odpovedal župniji in bil imenovan za župnika župnije Bakovci.
Novomeška župnija
Primož BERTALANIČ, škofijski tajnik, je bil razrešen te službe in imenovan za kaplana v Metliki. Sebastjan LIKAR, kaplan v Trebnjem, je bil ekskardiniran iz novomeške škofije in je odšel v ljubljansko nadškofijo. Klemen LOBODA, župnik župnije Trebelno, se je odpovedal župniji in se vrnil v ljubljansko nadškofijo. Tomaž MARAS je bil imenovan za škofijskega tajnika. Vicente Marcos JAPELJ, župnik župnije Tržišče, se je odpovedal župniji in bil imenovan za župnika župnije Čatež – Zaplaz. Slavko KIMOVEC, župnik župnije Čatež – Zaplaz, se je odpovedal župniji in bil imenovan za župnika župnije Tržišče Sašo KOVAČ, novomašnik, je bil imenovan za kaplana v župniji Trebnje. P. Ambrož MUŠIČ OFM, novomašnik, je bil imenovan za kaplana v župniji Novo mesto – Sv. Lenart. Jernej NEMANIČ je bil inkardiniran v novomeško škofijo in imenovan za župnika župnije Trebelno. Jože PIBERNIK, župnik župnije Metlika, je bil imenovan tudi za soupravitelja župnij Suhor in Radovica. Franc ŠIFRAR, župnik župnije Suhor in soupravitelj župnije Radovica, se je odpovedal župnijama in ostaja v pokoju v župnišču na Suhorju.
CM – lazarist DJ – jezuit OFMCap – kapucin OFMConv – minorit OFM – frančiškan SDB – salezijanec
**
Ko smo pri ljubljanskih frančiškanih s patrom Francijem Pivcem, danes že rajnkim, sodelovali v skupini, tudi romali naokrog, razpravljali živahno ob zanimivih debatnih in duhovno poglobljenih predavanjih, smo se kar nalezli njegove dobre volje iz Veselega oznanila… Potem je odpotoval v Maribor, v Košake, kjer je začel graditi “svojo” cerkev in župnijo, tudi tam so ga takoj sprejeli za svojega…
In ko je bil pater Franci Pivec že v Mariboru, je nekoč naneslo, da sem bil zgodaj zjtraj v svojem rodnem mestu, pa sem se odpravil v frančiškansko cerkev k jutranji sveti maši, sproti še v spovedno kabino… In kdo se je oglasil izza omreženega okenca za sveto pokoro oziroma spovednik? Prav prijateljski pater Franci Pivec, da sva bila prav srečna ob takem srečanju: res, čudna so pota Gospodova.
In zdaj večkrat za tega patra Francija Pivca molim k Bogu, v veselem prijateljskem spominu…, tja v nebesa.
**
In Ljubljana? Bežigrajska ciril-metodijska župnijska cerkev, kjer je doslej župnikoval vedro odločni pater Franci Seničar…, koliko doživljajev imamo župljani z njim, koliko sprememb v družbenih odnosih, ko je vselej trdno stal v pokončnosti pod križem, župnikoval pa tako skrbno, ker je cerkev pač Plečnikova in je treba tudi vsak strešnik naročiti po plečnikovskem slogu, da je sproti urejal tudi samo cerkveno notranjščino in zunanjščino, poskrbel za zračenje, za beljenje, za snago in red, za lepoto notranjščine in red eko-zunanjščine… – v tej doslednosti sem ga in smo ga skupno radi podprli. Mir in dobro, pater Franci Seničar! tudi tam v samostanu v Kamniku…!
Morda se komu zdi “odveč”, da župnik s kaplani in gvardijanom vred poskrbijo tudi za materialni videz župnišča, zakristije, za redno krasitev oltarja in stranskih oltarjev, za snažnost in lepoto v cerkveni notranjščini, za mir in zbranost, za molitvene skupine in petje…, če otrok in mladine pri vsem tem sploh ne upoštevamo posebej. Še nekaj: v času recesije je ljubezen v resnici potrebna tudi v sleherni, zlasti pa v mestni župniji, zato je še kako pomembno, da pridejo na vrsto siromašni, bolni, ostareli, vsi zapuščeni…, ki iščejo v krščanskem občestvu pomoč in dober odnos. Tukaj je duhovščina z redovništvom nenadomestljiva – noben “odbor” v laiškem pomenu ne more namreč nadomestiti duhovščine in redovništva ali karizme Božje dobrote… Zato je še kako pomembno, da je sleherni “naš” duhovnik in redovnik uresničeval svoje posvečenosti in Božje volje in da v svoji poklicanosti vztraja skupaj s Cerkvijo, a tudi cerkveno. Brez sprenevedanja je treba še reči, da tudi vsak župnik ve, kdaj pridejo praskat na njegova okna in vrata – ko ga namreč potrebujejo, večkrat celo tako, da je nehvaležnost plačilo tega sveta, a tudi s tem se mora duhovnik, še zlasti župnik nekako potrpežljivo sprijazniti…
Vsako okolje, kjer deluje duhovščina in redovništvo, je namreč cerkveno in božje okolje.
Zato, pozdravljeni, ljubi posvečeni in v Bogu duhovno poklicani!
Vladimir Gajšek
Nevesta (14.08.2009 10:12:53)
Da tudi tisočletna Cerkev trepeta pred svojo zemeljsko grešnostjo in nedoslednostjo, jo pa skuša preseči, kaže predvsem modro premeščanje duhovnikov, ki močno poseže v navade vsake župnije. Spremembe navad v ljudeh povzročijo negotovost, strah in nezadovoljstvo. So pa spremembe najbolj zanesljiva pot, ki skupnost spodbuja k razmišljanju in ustvarjalnosti. S spremembami prihaja do močnega učinka negativne entropije. Kar je slabega odmre. Kar je dobrega, se kot dobro nasledstvo ohrani in zapiše v zavest ljudi.
Šele ko župnik odide, se njegova dobrost resnično zapiše v zavest ljudi. Šele takrat ljudje spoznajo, da vse ni bilo samoumevno.
Težnje nekaterih, da bi spreminjali tisočletno izkustvo Cerkve so razdiralne in neprimerne. Zelo me spominjajo na težnjo nekaterih, da iz maše naredijo Veseli tobogan, kar je srečanje z Bogom marsikomu spremenilo v veselo druženje s farani.
Zelo cenim spoznanje Benedikta XVI., da je latinska maša tisti transcedentalni “postopek”, ki mnogim omogoča srečanje z Bogom. Nedeljske maše, ki so polne veselega druženja, to prav gotovo niso.
Naj zaključim!
Menjava župnikov je postopek iskanja dobrosti njihovega dela, ki se izkaže z ozaveščanjem dobrosti tistega, ki odhaja in omogočanjem nove dobrosti tistega, ki prihaja.