Ampak zakaj misliš, da bi babica morala karkoli prepisati na kogarkoli?
[/quote]
……..da bi babica morala prepisati….

Mora se samo umret.
V urejenih družinskih odnosih,pa so te stvari urejene še v času ,ko so starši odraslih otrok, kot je v tem primeru babica, običajno še živi.

Žal se vse prepogosto dogaja ,da se imetniki svojega premoženja oklepajo in pri tem pozabljajo,da s seboj tja gor ali dol ne bodo odnesli ničesar.

Vem tudi za primere, ko lastniki-se pravi dedki in babice svoje velike hiše prepišejo samo na enega od otrok ,samo zato,da se drugi izogne morebitnim zahtevkom za alimentacije za svoje otroke.
Pri tem pa taisti dedki in babice pozabljajo,kako s takšnim načinom škodujejo tudi vnukom,ker njihovi starši niso lastniki ničesar ,ter tako tudi vnuki nimajo kaj dedovati v primeru smrti staršev.

Zaupaj nam, prosim, kako polastniniš tujo nepremičnino. Mislim, da bo zanimalo marsikoga. Splezaš na streho in se dereš, da je vse tvoje, s čimer se avtomatično spremeni lastništvo v ZK?
Tej konkretni babici ni treba nikomur dati ničesar, če ne želi. In vnukinji ni treba vlagati v babičino hišo, če tega ne želi. Če pa že vlaga, je prav, da se vsi vpleteni dogovorijo kot odrasli ljudje, kaj to pomeni. In brez sprenevedanja prosim z najemnino – ne vem, zakaj imam občutek, da to najglasneje izpostavljajo ravno mansardarji. Če gre za vlaganje v zameno za oprostitev najemnine, je treba tudi to doreči. Samo potem ne vabit človeka v svojo nepremičnino, ampak dati fer ponudbo.
Mimogrede, zapuščinska razprava je na kakem manj obleganem sodišču lahko tudi precej kmalu po zapustnikovi smrti.
[/quote]
Veš kako se skuša polastniniti tujo nepremičnino? Tako kot to dela ta vnukinja.
Igra na noto usmiljenja, dela se revo da nima kje bit, da bi se revica rada osamosvojila, (zraven fotra?) potem ko se jo babica le usmili, in dovoli, da bi lahko bivala v njenem stanovanju, pa pravi da tako ne gre, da ne more vlagat v tujo nepremičnino in skuša babico prelisičiti, da je nujno, da ji stanovanje prepiše. In že zahteva dokumente, poizveduje v ZK…. In tu išče podporo in ideje, kako bi babico prepričala da ji prepiše.

In ko ji babica ne bo hotela prepisat, bo začela jokat in vpit, kako je babica grda, da ji onemogoča bivat v praznem stanovanju, da bodo potem še drugi pritisnili na babico naj le prepiše.

In se strinjam s tabo, ni treba babici da karkoli prepiše, pravzaprav bi bila neumna da bi ji karkoli dala. Je pa treba kot praviš vse dorečt, tudi kaj bo z najemnino, in kdo naj bi ji povrnil vlaganja, če se bo odselila, in zakaj. Potem naj se pa vnukinja odloči, take it or leave it.

Ja tole – da stari nič ne bodo s sabo nesli najglasneje govorijo tisti, ki bi si to njihovo premoženje radi prisvojili. A za njih pa ne velja isto? Zakaj se torej tako grebejo zanj?

Babica lahko razpolaga s svojim premoženjem kakor želi, njuna odrasla otroka pa tudi s svojim, če ga imata kje kaj. Ne ti zdej jokat o odvisnosti od babice, pa da bi jima babica morala kaj prepisat, da nebi bila več odvisna.

No ti, ki se spoznaš na klavzule, a takšna klavzula se pa ne more podpisat, da babica ostane lastništvo, vnukinja pa vseeno stanuje v stanovanju? Mislim da pri teh ljudeh bojazen, da bi babico vrgli iz hiše in odrekli oskrbo še zdaleč ni odveč. Zato se tudi tako grebejo za lastništvo.

Babica ima že danes urejeno tako, kot je potrebno. Če pa bi kot praviš prepisala del na sina in del na hčerko, pa še vedno ostaja osnovni problem, da bi vnukinja vlagala v tujo nepremičnino. Kaj pa sedaj?

Ja tole – da stari nič ne bodo s sabo nesli najglasneje govorijo tisti, ki bi si to njihovo premoženje radi prisvojili. A za njih pa ne velja isto? Zakaj se torej tako grebejo zanj?
[/quote]
Bravo Megaboy. Ničesar tudi oni ne bodo s sabo odnesli. Tudi jaz ne razumem, čemu se tako grebejo za tuje.
Tukaj pri nas imamo celo eno tako nadebudno vnukinjo, ki brez sramu naokoli razlaga, da se morajo stari umakniti iz svojih hiš in dati v njih prostor mladim. Istočasno pa vse kar zasluži, porabi za potovanja in cunjice.

Glej. Obe nepremicnini oddajava. Najemnina se steka na poseben racun, ce bi potrebovala kaj vec kot obicajno oskrbo. Davek od oddajanje placujem sama.
Hci ne rabi nicesar od tega ne prodat, ne obremenit. Ima druzino in moza in urejen stanovanjski problem. Po ocetu je podedovala vec kot dovolj.
Tako mi je svetoval notar. Kdo je dedic po moji hceri?
Vsako od teh varovalk lahko kadarkoli umaknem z izbrisnim dovoljenjem. V enem tednu gre skozi ves postopek v ZK. Stane okoli 90 eurov.
Morda je res videti malo egoisticno. Ali pa tudi ne, ko je v igri tam-tam 250 jurjev

Kaj pa bi bilo, da recimo babica podari stanovanje vnukinji, vnukinja se poroči, nima otrok in potem nenadoma umre (prometna nesreča).

Kdo bo pa potem lastnik stanovanja?

Hehe in ko se bo vdovec ponovno poročil in naštepal par otrok, ali umrl pred ženo…

Kaj pa če tvoja hči umre pred tabo?

Kaj pa če tvoja hči umre pred tabo?
[/quote]
potem dedujejo njeni otroci

Je dedic njen moz in njuni otroci, moji vnuki. Varovalke ostanejo, ker jih lahko umaknem samo jaz. Z izbrisnim dovoljenjem.

potem pa ni jasno, koga se bojiš. Hčerko imaš eno, z zetom se občutno razumeš, torej ni bilo potrebe po prepisu, saj bo tako vse ona dedovala.

Si najbrž mislila napisat da so dediči njeni otroci in njen mož, ki se bo ponovno poročil s kako vdovo ali ločenko, in ko bo umrl bo tvole premoženje podedovala tista ločenka in za njo njeni otroci iz prejšnjega zakona, ki jih še videla nisi nikoli. 😉
A si tako mislila, ko si svoje premoženje prepisala na hčer?

A kaj predlagam glede na prvi avtoričin zapis v tej temi? Da gresta babica in vnukinja do notarja ter tam podpišeta Pogodbo o ustanovitvi osebne služnosti. V njej se lahko točno navede, kateri deli stavbe so predmet pogodbe ter v katere dele vnukinja vstopa nima (to so npr. prostori, kjer živi njen oče ter njena teta z družino). Taka pogodba se lahko sklene za točno določeno časovno obdobje. Zelo elegantna rešitev. Kolikor vem, ni potrebno nobeno posebno etažiranje za to, da nekdo pridobi služnostno pravico na nekem delu enostanovanjske hiše (kar omenjena nepremičnina po opisu sodeč uradno je). Notar bo seveda tudi znal pravilno svetovati ter bo vedel, če kaj od napisanega ne drži (več).

Avtorica je napisala, da je v tem stanovanju potrebno le položiti tla. Torej ni potrebnega nobenega vložka v inštalacije, okna, streho, v opremo kopalnice. Polaganje tal pač NI velik strošek, če se bo avtorica odločila za cenejše materiale.
Vse ostalo (nakup pohištva, pleskanje) Ni vlaganje v nepremičnino in bi bil strošek, ki bi ga avtorica imela tudi pri vselitvi v katerokoli drugo prazno najemniško stanovanje. Zagotovo sicer vse to stane, ampak gre za vložek v ureditev lastnega bivalnega prostora, ne v tujo nepremičnino, kar sta dve popolnoma različni stvari.

Glede na avtoričine kasnejše zapise, pa predlagam, da se v to nepremičnino ne vseli, ker si tega očitno sploh ne želi. Poleg tega jo motijo odnosi med drugimi sostanovalci, kar seveda ni dobro bivalno okolje za nikogar. Vprašanje je tudi, kako bi se sama razumela z njimi, ko bi enkrat vsi skupaj živeli pod isto streho.
Predvsem pa nikomur ne priporočam, da se kamorkoli seli, da bo s tem drugemu naredil uslugo, ali če že vnaprej ve, da mu življenje tam zelo verjetno ne bo odgovarjalo. Mnogo bolj se splača plačati več in imeti dom po svojih željah kot gledati na vsak cent in živeti v razmerah, ki človeku parajo živce in ga onesrečujejo.

Si najbrž mislila napisat da so dediči njeni otroci in njen mož, ki se bo ponovno poročil s kako vdovo ali ločenko, in ko bo umrl bo tvole premoženje podedovala tista ločenka in za njo njeni otroci iz prejšnjega zakona, ki jih še videla nisi nikoli. 😉
A si tako mislila, ko si svoje premoženje prepisala na hčer?
[/quote]

Malo smo skrenili s prvotne teme. Mea culpa. Jah, zivljenje je nepredvidljivo. Nestetokrat videno.
Moja babica, ki je bila v “rangu prebivalstva – dozivjeti stotu” je vedno govorila … desc ni nikol zadost grd, neumen in zapit, da neb nove babe dobu”.
Pa da ne bom sama prevec svetniska … “tud men bi lahko kaksen 70leti žrebec spodnesu tla pod nogami” … hahaha.
Tara je napisala zelo dober odgovor.

Definitivno drugam in na svoje. Tudi če se lastniško uredi, boš imela kasneje samo težave z ostalimi lastniki v hiši. Ljubi mir je največ vreden, ga ni denarja, ki ga lahko plača.

Jaz pa predlagam, da gresta k notarju, ki bo sestavil najemno pogodbo za nedoločen čas, (lahko tudi določen – npr. za kakšno leto – v tem časubi se njen vložek zaradi neplačevanja najemnine povrnil), vnesejo višino najemnine (lahko tudi 0), napišejo da vnukinja nima pravice od babice zahtevat vlaganj v stanovanje, (saj niso na babičino željo – da bi jih ona nekoč morala plačat)
določijo, da vnukinja plačuje vse stroške, da babici povrne vse stroške, ki jih ima s stanovanjem (NUSZ, davek od premoženja…) Napišejo, da babica lahko odpove pogodbo samo v primeru neplačevanja stroškov,
Potem pa naj to vnukinja podpiše če se strinja, ali pa tudi ne, če se ne. Take it or leave it.

Če se vnukinji glavni cilj, da bo nekje sama živela je tak dogovor zelo ugoden zanjo. Veliko stanovanje brez najemnine, pa nihče jo ven nemore vržt, njen vložek v udobje je pa za njeno lastno bivanje – sama plača zase.
Če pa ji je glavni cilj zastonj pridobiti lastništvo na stanovanju, vrednemu 200 jurjev – (beri=opeharit babico) ja potem pa s takšno pogodbo ne bo zadovoljna.

A je tebe tvoja vnukinja že opeharila, da si se tako za babico potegnil?

vsemu v tej zgodbi itak ni za verjet.
Recimo temu, kako je ubogi oče s svojim denarjem in delom postavil hišo, ki je pa babičina last.
pa kako teta ni vložila ničesar, grebe se pa za vse.

bi prej rekla, da je bil večji delež hiše financiran z babičine strani.

Zanimivo, da se vam in vnukinji zdi tako narobe, da bi vnukinja podarila lastnici (babici) tistih par jurjev vlaganj, ki jih je itak zapravila samo zase, da bo njej fletno, pa stanovala je brez najemnine, pa še to bi ta vlaganja prepustila samo pod pogojem, če bi se nekoč morala izselit, če…če…
Nič se pa vam ne zdi sporno, da bi babica za vnukinjino dobro podarila vnukinji 200 jurjev vredno stanovanje, že v štartu, brez kakih če-jev.

Js mislim da je bila kar cela hiša financirana z babičine strani. Oče je samo fizično pomagal pri gradnji. (še vnukinja prizna da z denarjem ne zna) . In sedaj zastonj stanuje tam.
Vnukinja je pa opazila prazno stanovnje, pa bi se ga rada polastila, še preden bi to uspelo teti ali očetu. pod pretvezo da rabi stanovanje, da bi se rada osamosvojila in da ne more vlagat v tujo nepremičnino.

Če se postavim v kožo lastnika – zakaj bi se jaz odrekla lastništvu, ker dovolim nekomu bivati v svoji hiši?
Če se postavim v kožo vnukinje – čez bivališče brez najemnine ga ni. To je svetovni luksuz. Vložila bi minimalno, kolikor rabim za udobno bivanje. In izkoristila ponujeno roko. Stanovanje bi bilo a la študentsko, stvari nakupljene v Ikei. Ker je jasno, da ti tega denarja nihče ne bo povrnil. In zakaj bi ti ga, konec koncev? Saj si poskrbela za svoje, ne tuje udobje.

čisto realno, kaj bo babica počela s tem stanovanjem?
trenutno stoji in propada. na kruh si ga ne more namazat, prodat ga tudi ni možno, da bi imela finančno korist od njega.

babica naj stanovanje prepiše na vnukinjo, ona pa naj nujni delež od vrednosti stanovanja izplača teti, potem pa vlaga vanj.

čisto realno, kaj bo babica počela s tem stanovanjem?
trenutno stoji in propada. na kruh si ga ne more namazat, prodat ga tudi ni možno, da bi imela finančno korist od njega.

babica naj stanovanje prepiše na vnukinjo, ona pa naj nujni delež od vrednosti stanovanja izplača teti, potem pa vlaga vanj.
[/quote]

Kako je luštno s tujim razpolagat, ne? Kaj pa, če se z vnukinjo skrega, ker je ta nesramna do nje? In je praktično ne more več vreči iz bajte. Super nasvete dajete.

Osnovni problem je v tem, da ne poznamo točnega zneska vlaganja, ker ne vemo v kakšnem stanju stanovanje sploh je. Človek za normalno bivanje rabi svojo kuhinjo, kopalnico z wc-jem in neko dnevno sobo/spalnico. In to stane.To niso mali denarji, če bi bilo vse to potrebno še urediti, za nekaj kar ni tvoje. Pa še problem španovije… zame že v osnovi no go, eni pa pač to sprejmejo. Če je pa res govor o 2-3 tisoč evrih, potem je to druga pesem… pod pogojem, da je prej našteto že zagotovljeno. V vsakem primeru pa vnukinja ne reši svojega stanovanjskega problema, samo prestavi reševanje na poznejši čas… in to jo lahko stane še dražje kot če bi takoj zagrizla v to kislo jabolko in ta denar namenila za svoj kredit. Imam občutek,da bo od te bajte na koncu največ pobasala teta, ki bo seveda zasledovala svoj interes in interes svojih otrok in ji bo nečakinja v nekem stanovanju v hiši samo v napoto. Prej ali slej bo morala oditi, v tisto stanovanje pa bo teta naselila svoje otroke, lepo na opremljeno 🙂

čisto realno, kaj bo babica počela s tem stanovanjem?
trenutno stoji in propada. na kruh si ga ne more namazat, prodat ga tudi ni možno, da bi imela finančno korist od njega.

babica naj stanovanje prepiše na vnukinjo, ona pa naj nujni delež od vrednosti stanovanja izplača teti, potem pa vlaga vanj.
[/quote]
Haha stanovanje da propada 🙂 Bi prej rekel, da mu vrednost raste.
Propadalo bo pa hitreje po žurkah od vnukinje, kot pa da prazno stoji.

Prodati, da ga ni možno? Le zakaj ne? saj je babica 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} lastnica, proda pa lahko tudi celo bajto. Brez skrbi, da se bo za primerno ceno našel kupec, ki bo steral očeta in teto, ali pa jima nabil stanarino, da bo v 10-tih letoh pokril kupnino. .

Secer pa babica lahko da to stanovanje 80m2 tudi v najem. Za najemnino 0 eur in vložkom par jurjev bodo najemniki stali v vrsti. Vložek pokriješ z neplačevanjem najemnine v parih mescih 🙂