Tašče gor tašče dol – a je bilo tole prav ali ne
Taščo sem prosila, če mi lahko čuva najinega čopkota, ker imam na faksu predstavitev…
Najprej pohvale:
-čopkota je lepo pazila
-ko je spal je skuhala češpljeve cmoke
-zalila moje rože (nimam nič proti, me pa ne bi motilo če bi jih pustila na miru)
Pol pa zgodba za diskusijo:
Prišibam domov s faksa in zagledam taščo na stopnišču skupaj s pikcem. Da gre na sprehod… Pa, ker je bil ful lep vreme, ji rečem da grem z njima, da se grem sam spreoblečt, da ne bom v špičakih in elegantnih hlačah naokrog šibala… Odklenem stanovanje, slečem eleganco, oblečem trenirko in šibam po stopnicah… Pridem do dol – ne tašče, ne vozička in ne mojega pikca….
Sem mislila, da me bo razneslo od jeze…
In pol sem bila še tolk trčena, da sem tekla po enih treh poteh (pretekla kak km in pol) in ju pol po čist naključju uzrla nekam kamor jaz nikoli ne peljem na sprehod… Tolk sem bila preč, da sem samo vprašala: ”Zakaj sta mi jo pa kar ušla?” Pa se je sam nasmehnila, rekla pa nič… (preoblekla sem se v 5 min, pa tudi če bi se ji to zdelo preveč bi lahko na domofon javila)…
No, zdaj pa rečte, da nisem upravičeno jezna… Je vsa dobra dela od prej izničla… Da ne govorim, da me je potem pošiljala spat (ob belem dnevu), da bo ona malega čuvala, če je že tle…
VČASIH IMAM OBČUTEK, DA JE ONA MAMICA JAZ PA BABI, KI OBČASNO DVIGNE OTROKA…
žalosten Slonček
Seveda ni bilo prav. Reagirati moraš takoj, ne zdaj tule jokat. (brez zamere)Takrat ko se je ona le nasmehnila, bi morala ustaviti film, povedati svoje, in potem naprej.
S taščami je treba biti strog (preverjeno). Žal meni tega ni nihče povedal, sem morala sama to ugotoviti. To pa zato, ker so kot majhni otroci… vse pozabijo, zamerijo… kujejo se v zvezde… no, vsaj moja je taka. Zato se je treba postaviti eno štengo višje in požugati s prstom:”Ti ti lumpa! Zdaj bodo pa drugačna pravila.”
Vse drugače je s taščami, ki se ne obnašajo kot majhni užaljeni otroci, ki znajo poslušati in upoštevati. Takšne so redke kot biseri.
Uf. Upam, da nisem koga užalila. Slončku bom tole vseeno poslala, da bo lažje stopila eno stopničko višje. Torej reci si: Tašča, ubogala me boš zato, ker gre za MOJEGA otroka.
Ta stavek si v glavi ponovi vsakič, ko ti kakšno ušpiči, potem pa akcija.
Tašča, ubogala me boš zato, ker gre za MOJEGA otroka.
Tašča, ubogala me boš zato, ker gre za MOJEGA otroka.
Tašča, ubogala me boš zato, ker gre za MOJEGA otroka.
Tašča, ubogala me boš zato, ker gre za MOJEGA otroka.
Tašča, ubogala me boš zato, ker gre za MOJEGA otroka.
Evo tako kot v prvem razredu…. Ko smo morali kaj za kazen kaj desetkrat napisat, da smo si zapomnili…
Sej sem že naredila en mejčkn načrt kako bom tole povedala… Ampak včeraj sem bila pa res toliko v šoku, da še zadihat nisem mogla…
Sloncek
Ni bilo prav ampak se mi zdi, kot da je hotela iti pač sama z vnukom na sprehod.Tudi moja kar reče, no pol pa gremo (ona dedek in tamala) mama mora pucat!!!Da dol padeš.
Imam pa taščo super tast je pa tako siten, vsak dan me kliče in sprašuje, kje sta, kaj delata, kaj bo pa danes jedla, a prideta na obisk….Pa saj vem, da mu je dolgčas, je že v penziji, ampak midve greva pa po svoje in zdaj se sploh ne oglašam več na telefon.Da ne govorim, ko je zadnjič( prejšnji teden)kar prišel zjutraj ob desetih na kavo in nič pozvonil, nič.Sem bila pa ravno pod tušem, tamala v stajici se lepo igrala, pa slišim en moški glas peti, sem tako pridirjala izpod tuša, tam pa stoji tast.O, a ti še kar v pižami, nisem rekla čisto nič, da ne bi kaj preveč nesramnega rekla, pol bi bil pa jezen kot otrok!
Tako da nisi edina s takšnimi in drugačnimi problemi.Če pa pogledaš s svetle strani si pa mal kondicije dobila in se nadihala svežega zraka … 🙂
Zato pa jaz tašči in svakinji nikoli ne dam otroka mirkat. Raje malo potrpim, ker pač nimam nič časa zase. Kar naenkrat moj otrok ne bi bil dobro oblečen, svakinja je najin voziček (rabljen, ker se nama je zdelo škoda kupovat ležaka za tri mesece) itak čist spljuvala…. kako to da večina tašč bolje ve, kaj je za naše otroke dobro, kot me same?!!!!
Ah slonček pa saj veš,kako je pri nas. V glavnem glavo pokonci in nič se ne boj povedat svoje nazaj. Easier said than done, ampak vseeno. jaz sem taprvič en mesec zbirala pogum, da sem na koncu izdavila, da res ne bi rada vsak dan dobivala futra v skledicah. Sem že pisala o epizodi “kuhanje za delavce”. Ko sem taščo zavrnila, je klicala mojo mamo za mojim hrbtom in sforsirala, da je ona skuhala ajmoht. To je bila pika na i. In zdaj semji v faco povedala, da od nje svoj živi dan ne vzamem več hrane. Midva z možem sva se zdaj odločila, da spokamo šila in kopita v našo dolenjsko domačijo že spomladi. Pa bo volk sit in koza cela (z malo uničenimi živci).
Le pogum slonček. Pišuka pa sloni ste pa ja ene močne živalce;o)
tkole. slonček, ne vem, če je bilo prav ali ne, dejstvo je, da je bilo malo čudno. ker sicer razmer ne poznam, težko kaj rečem, mogoče pa tašča ni mislila nič hudega, šla je pač naprej……ne vem. vem pa, da imamo mi samo taščo in tasta in da bi včasih dala vse na svetu za hrano v skodelicah (glede na drug post) in sprehod otrok, ki bi prišel kot ideja samostojno z njene strani. vedno pogrešaš tisto, česar nimaš….. pa da ne bo pomote, vedno nam naredi uslugo, če jo prosimo, a taščo pač težje prosiš kot bi svojo mamo. če pa te pri tašči kaj moti, je po mojem stvar tvojega moža ali fanta, da to uredi s svojo mamo. in ja, tak je ta svet, tašče bodo zmeraj tašče in zmeraj bolj “pametne”.
Moje mnenje je, da si vse skupaj preveč resno vzela. Res je tvoj otrok, moraš pa tudi taščo razumeti, da bi rada šla na sprehod z svojim vnukom sama, pa ti verjetno ni upala povedati. Tisto glede spanja pa tudi jaz velikokrat slišim od moje mame. Pač želi, da si malo odpočiješ in ti ponuja varstvo in pomoč! Moja tašča še enkrat ni peljala svojega vnuka ven, vse skupaj je prišla v osmih mesecih tri krat na obisk!
Želim ti mirno noč!
Prav ali ne – težko odločit. Zagotovo ni bilo vljudno. Ampak ti pa tudi nisi rekla “a bi blo prav, če grem z vama?” ampak si se kar “vštulila”. Verjetno si je tašča narisala en solo sprehod, pol pa ti prideš in vse pokvariš. Prosila si jo, prišla je, ampak potem si prišla še ti – prej, ko te je pričakovala. Ni vljudno, da sta kljub vsemu odpeketala brez tebe, ko si vendar rekla, da greš zraven. To je res. Drugič pa se z njo pomeni in jo za Božjo voljo pusti samo na sprehod, če si to želi. Ti pa daj vse 4 od sebe ta čas, študiraj, laufaj – karkoli.
Lahko si sicer malo užaljena, še vedno pa si lahko tašči hvaležna: popedenala je dete, pa še vaju je “nafutrala”.
Sem hotela isto pristavit, dejto no nehat bit do tašč tako stroge, kot da so v šoli no! Sej niste njihove učiteljice.
Ja naj se upognejo, ko govorimo o vzgojnih načelih, če pa izbere svoj sprehod, naj izbere svoj sprehod. Kolikor sem razumela iz teksta, ni ravno velikokrat pri vama, še manjkrat sama z vnukom. Torej še rajši izkoristi te trenutke samo za njiju. A sploh veste, kako lepo je babicam ob takih trenutkih? Ja ve (al pa me) pa vedno pomislite na najhujše; “ukradle vam bodo otroka”. Sem bila malo ostra, ampak tako je.
Ne vem no, skoraj se moram strinjati s ssončkom in Jagodo. Tudi sebe zalotim, da me pri tašči eno dejanje pravi totalno ob živce, pri moji mami me ta ista stvar ne bi nič motila. Če sem poštena in si ne lažem to kaj hitro ugotovim. In se trudim, da ne bi bila tako “stroga” do tašče. Moram reči, da je prav zlata, rada ima svoji vnučki in za to sem ji hvaležna. Predvsem za naklonjenost, pomoč gor dol, važno je da ju ima najraje na svetu in jima to tudi pokaže. Enako za tasta.
Morda ni bilo prav, da jo je popihala, ampak mislim, da si je res zaželela le sprehod solo.
Lp A
Popolnoma te razumem in upravičeno si jezna. Ampak, veš, če čisto zares pomisliš, si jezna bolj nase kot nanjo, in sicer zato, ker se ji nisi dovolj postavila po robu. Tudi jaz sem v začetku mutivodila, potem sem pa sama sebe skoraj zgrizla od jeze, ker nisem dovolj jasno rekla, kaj je meni prav in kaj ne. Zdaj pa povem, naglas.
Če je ona sama z njim, je glavna, hvala, ker ga pazi, je super babi in oh in sploh. Spodbujam malega, ker je navezan nanjo itd. Ampak, sori, ko sem jaz zraven, sem glavna jaz. Ko pridemo na obisk, ga slečem jaz (in ne kot je v začetku mislila, da mi ga bo izpulila iz rok že na vratih, tudi njemu to ni bilo všeč). Ko jemo, je sam oziroima mu pomagam jaz (ali mož, seveda, ampak tukaj je point v odnosu tašča – snaha, zato ga ne omenjam prav posebej). Ko ga je treba previti, to storim jaz. Igrata se seveda, če se mali le hoče, po mili volji. Ampak zanj, ko sva zraven, skrbiva midva z miožem in nihče drug. Odkar so te stvari jasne, smo vsi bolj zadovoljni. Ah, lažem, bolj zadovoljna sem jaz 🙂
Srečno, PikaN.
Sori, še enkrat se oglašam, zdaj sem šele prebrala ostale poste.
Ne gre za to, da je šla tašča z otrokom sama na sprehod. Ni v tem problem. Podpiram dobre odnose med otroci in starimi starši, ker se mi zdi, da lahko zelo bogatijo življenje otrok; gre za prav posebno izkušnjo, prav poseben odnos. Starši smo obremenjeni z odgovornostjo do svojih otrok, stari starši so to že dali skoz pri nas – za vnuke imajo samo ljubezen in čas. Zato je prav, da jih pustimo tudi malo same, da jih ne ocenjujemo prestrogo; seveda delajo drugače kot mi, pa saj v tem je smisel. Ampak v tem primeru ni šlo za to. Tukaj je tašča z otrokom ušla. Hotela nekaj dokazat ali kaj vem kaj. In to je nedopustno. Po mojem si upravičeno jezna, mene bi razneslo. Ne pusti si odnosa z njo, v katerem te ona ne sprejema in ne spoštuje kot odraslo osebo. Ker to je namreč to.
PikaN.
Živjo!
Se strinjam s Piko! Ne pusti, da dela s TVOJIM otrokom po svoje! Saj je bila cel dopoldan sama z njim, zakaj ni šla prej na sprehod?!? Jaz zelo nerada dajem mojega malega v varstvo tašči, ker nikoli ne vem, kaj bo z njim delala (hranjenje, oblačenje,….). Jaz ga vzamem s seboj tudi na faks (imam še stare dolgove), včasih ga popazi moja mami, ki ZARES upošteva moja navodila ( pa ne zato, ker je moja mami).
Torej, naslednjič ji PREJ povej, kaj od nje pričakuješ in česa nočeš, da počne s TVOJIM otrokom. Saj se da to na zelo diplomatski način povedati. Saj boš znala malo v celofan zaviti svojih pogledov. Če jih ne bo slišala, pa naslednjič malo bolj direkt.
Je pa res grdo naredila, da jo je kar ucvrla
ker smo bili prijazni in hoteli vnuka malo “porazdelit” je šel za par dni tud k tašči in tastu. čez nekaj časa pa slučajno izvem, da kako pridnega otroka imamo, da je prav pridno pri 2 letih sam zlezel v avto in v svoj sedež ter tam pridno čakal, da so se stari starši v miru pogovarjali s svojimi prijatlji. zvečer. do 22-ih. (seveda ni povedla tašča, ampak je njena kolegica “pohvalila” našega otroka). torej, od takrat naprej, za dve uri podnevi bi še šlo, kaj več pa…. no way
No, lepo, da sta se mi oglasili obe strani… To cenim, res…
Sicer pa nimam nič proti, če gre sama na sprehod z njim… Je že parkrat šla in nisem imela nič proti… Pa bila je prva, ki sem ji ga dala v porodnišnici za prijet in podobno… Itak menim, da je za otroka edino dobro, če ima naklonjenost in pozornost večih ljudi… Nekako pa ne maram vsiljevanja v stilu: ”Sej bo babi zate poskrbela, ker drugi zate nimajo časa”, ker ni res….
Tokrat sem jo prosila, da me počakata (ker sama v stanovanju pač itak nisem imela kaj počet – pospravljeno je tak al tak, kolegic pa tisti dan nisem imela naročenih)… pa pobere mojega otroka in jo mahne nekam… To mi ne bi bilo všeč ne pri njej, ne pri moji mami, ne pri sestri… Skratka pri nikomer, sploh ker je dete še malo…
Pa konec koncev tukaj ni samo otrok kot njen vnuk in potomec njenega sina, tudi jaz sem menda živo bitje… In, če sama pazim na čustva drugih, si želim podobno od ostalih….
Sloncek!
Prebrala sem samo prvo in zadnje kar si napisala, ostalih postov nisem brala.
Popolnoma se strinjam s teboj in menim, da si draga tašča tega ne bi smela privoščiti!
Jaz imam čudovito taščo, podobne stvari kot si napisala, pa počne (hoče početi) moja mama…
Bodi odločna in jasno postavi meje!
Veliko uspeha!
Težko je soditi vse skupaj, sploh, ker ne vemo ozadja in kakšen je drugače vaš odnos.
In vsi imate groooozne tašče. Očitno sem ena redkih, ki ima zlato taščo (pri kateri me moti edino to, da se preveč razdaja) in tudi moj mož eden redkih, ki ima krasno mamo-taščo, kot ji reče.
Vsi se dobro razumemo, se pa najde tudi kaka malenkost, ki koga na kom moti. Vendar pa, če bi si samo zaradi tega na hudo grenili življenje, ker je pri babici mali dobil en piškot preveč, pa ker je bilo nekaj ravno takrat, pa ker bi ga same drugače oblekle… lahko kar zaključimo.
Če sodim po kolegici, ki skoraj nobenega nima, da bi ji včasih nudil varstvo, lahko rečem, da so mame in tašče božji dar.
Včasih je treba pač sprejeti kompromis in vsekakor sem nadvse srečna, ker imam vedno koga, ki mi bo pomerkal malega. In vem, da mu ne bo nič hudega, da se mu bodo maksimalno posvetili, ker jim je v užitek biti z njim. Ker ga imajo neskončno radi. In nenazadnje, je njihov vnuk…
Zato morda ne bi bilo slabo kdaj malo strpnosti… saj končno tudi same niste popolne. Iskati napake in netiti prepir – se vam zdi to lepo življenje?
In slonček, tole ni bilo direktno na tvoj primer, bolj na splošno, nekoliko pa tudi. Čeprav najbrž res ni bilo najbolj prav… vendar, verjetno jo boš še rabila… takšno kot je. Spremenila je itak ne boš.
LP, Ana
Se strinjam niso vse tašče grooooozne ne nekatere so prav bolane, kot recimo moja če jo lahko sploh tako imenujem?
Ona se še za svojega sina se pravi mojega moža ne zanima kaj šele za vnuka ah kje pa? Vse dokler sva bila fant in punca sem mislila pa to je najboljša ženska, ko je postajala veza vse bolj resna in resna in potem še poroka naju je odrezala kot ne vem kaj, sploh pa,ko sva se odselila, ker pred poroko sva par m. živela pri možu.
Ljubosumje se je začelo tako, da meni meji na bolezen, da se je mati zaradi tega, ker je njen otrok srečen pripravljena odpovedat, to meni ni čisto normalno, je pa res da je tukaj še sestra od moža, ki pa tudi vpliva malo na celotno dogajanje, no in naj za konec povem še to, da imava tako ljubkega sinka, ki že šteje 16 m. pa ga še nikoli ni videla.
No mogoče ta moja zgodba ni ravno podobna vaši pa vseeno sem se morala oglasit da vam povem, da je kje še hujše, kajti moj otrok še niti ne ve kakšna zgleda njegova babica.
Aja pa še to, ko sem bila noseča ji je mož poslal sporočilo namenoma je ni želel poklicati, ker se ne čuti nič krivega le želel ji je sporočiti novico, da bo postala babica čez mesec dni mu je odgovorila nazaj: bodite srečni še naprej-mami in še do danes nič ja uredu pa nič.
Mož mi pravi verjetno je tako boljše za vse nas, če bi se lahko vtikala in kaj veš kaj bi vse zganjala?
Vem da bosta to uredila z možem, ker je to njegova mati in se jaz ne bom vmešavala v to, če pa jo bo otrok želel kdaj spoznati ja ko bo odrastel se pa lahko sam prepriča.
Ne mi zamerit ker sem se prav razpisala pa še ne do konca ampak me to malo tišči in sem morala.
Lep dan vsem in imejte se radi.
Moja mami je včasih tudi kakšno znala reči čez svojo taščo (mojo staro mamo), tako kot zna vsaka. Danes je tudi sama tašča, pa dela TOTAL ISTE NAPAKE, kot jih je delala nekoč njenaa tašča. Tašče so lahko še tako dobre, pa NIKOLI NE BODO SKLESANE PO NAŠIH OKUSIH. Jaz se res lahko pohvalim z njo in si lahko obliznem vseh deset prstov, pa še včasih pride do kakšnega konflikta. Koncec koncev, dedce smo si same izbrale, pa se še počimo z njimi.
V premislek – če boste imelo srečo, boste tudi ve nekoč TAŠČE.
Se slišimo takrat.
Ja, sam ko se poročiš naj bi veljala formula ((mož+žena) + tašča) , pri nas je pa na žalost formula (jaz + (mož+tašča)). Zato pri meni velja načelo: manj jo vidim raje jo imam, če jo pa sploh ne vidim, pa tolk bolš. Tudi v vzgojo mojih otrok ji me pustim, da se meša, ker je zelo starokopitna in kar naprej primerja njeno vzgojo iz pamtiveka in danes. Da kakšna je danes mladina…. pri vsem tem pa ona kolne in je vsaka druga beseda k**** ali j****** al pa p****.