Ni grad, je pa ravno prav velika hiša. In je moja in mi je všeč in ogromno ljudi jo pohvali. Je moje kraljestvo.

Je pa res, da v Lj bi verjetno s tem zneskom imela za 1 sobno stanovanje tukaj pa je hiša.
[/quote]

Kako lahko z dvema minimalcema zgradiš veliko hišo? Recept prosim, ker bi jaz tudi zgradila svoje kraljestvo:D

Kako lahko z dvema minimalcema zgradiš veliko hišo? Recept prosim, ker bi jaz tudi zgradila svoje kraljestvo:D
[/quote]
Narediš jo tako, da veš večino stvari sam naredit.
Od polaganja ploščic, polaganja laminatov, vezave elektrike, moj tudi ve streho prekrivat itd.

Sem že enkrat pisala kako smo delali iz nočne udarniško pa so potem ene napisale, da bi me tožile, da se njihovim decom kaj naredi.
Na srečo imam kolege, ki še vedo naredit kaj z rokami. So pa povečini bili to moški 40 + let. Je bil tudi kakšen mlajši vendar prej izjema kot pravilo.

Je pa tako, da smo včasih prišli iz nočne ob 4h zjutraj ( smo vzeli 2 uri dopusta), odspali kakšno uro pa šli delat. Sej več ne bi ponovila tega tempa, ker je bilo garaško. Ni bilo nobenih izletov, večerjic itd. kot 1 teden morja. To je bil edini luksuz.

Pa še tole ne bom nikoli pozabila…smo imeli enega majstra pri hiši pa reče bomo to naredili v soboto, dobi si 10 ljudi, ki ti bo pomagalo.

Hm, zadaj pa dobi v 1 tednu ljudi. Pa greva z mojim delat spisek ljudi. V soboto jih je bilo 10 + še tista 2 sta prišla, ki sta rekla da nimata časa in smo ju potem domov poslala, ker nas je bilo že preveč kako zagnana ekipa smo bili.
Vsi zastonj delali.

Potem rečemo majstru koliko smo dolžni in reče: meni je lepo videt mlade, ki so tako zagnani in takim rad pomagam. In je računal za bencin.

Pa dež je takrat začel padat, smo zbili eno strehico pri peči se poseli ko cigani okoli tabornega ognja in spekli prašička.

Sam to nakateri ne morejo razumet.

Pa kaj je z vami, nerazgledanic? Nekdaj si je hišo bilo dosti lažje zgraditi kot pa danes, ki kredita ne dobiš, pa če po trepalnicah skačeš po banki. Nekdaj so si ljudje, predvsem naše babice in dedki, skeširali hišo! našistarši so z lahkega prišli do kredita do hiše, mi pa danes lahko samo sanjamo o kreditu …

Zakaj?
Zato ker, se vse začne in konča pri nižje izobraženih ali pa sploh brez izobraženih ljudeh, ki so pripravljeni v službo iti za čistega minimalca ali pa še manj, česar se 3/4 slovenskih podjetnikov zelo veseli, saj to po meni, “če ne boš ti, bo pa drug.” … in tako polovica državljanov dela za minimalca ali manj, za banke je pa 600, 700 eur premala plača, da bi vam dali kredit. In potem zaradi teh, ki bi se klali za 600 eur ali manj na mesec ljudje iz srednjega sloja težko pridejo do kredita, ker srednji sloj pa nima plače 2000 eur, ampak mogoče 1300 eur neto.

To, kot je prej ena napisala, da ji je foter rekel, da so njemu starši postavili hišo, on njej, ona pa bo čez 25 let svojemu otroku postavila … Takih fotrov je zelo malo, ampak ko imaš enkrat streho nad glavo, opremljeno in vse, lahko še samo šparaš v miru.

Najbolj žalostno ob vsem tem pa je, da so najemniki oz. podnajemniki pripravljeni za najemnine odšteti tudi 500, 600 eur na mesec za 2-sobno stanovanje, a banka ti pa 400 eur kredita ne more dati, ker se bojijo, da boš crknil od lakote. Če se ne motim, ti od plače ob vseh možnih stroških plus kreditu more ostati najmanj 600 eur na mesec. Torej, kredit za hišo tistim z minimalcem odpade … ti bodo do smrti prisiljeni biti v najemu ali pa pri starših … ali pa čakat do penzije, da starši enkrat otrdijo in dobiš, kar je bilo prej njihovo.

saj še nič nima. par let nazaj je jokala, ko jo je tašča našutirala in tukaj razlagala, kako denar stran meče, ker si je morala kupiti lastno streho nad glavo s kreditom. ko bo kredit odplačan, bo tudi drugače razmišljala.
[/quote]

In koliko imaš ti? Jaz imam polovico odplačano, kaj pa ti? Imaš kaj svojega ali so ti vse dali?
In še vedno mislim, da komu bomo pa dali, če ne otrokom??!? Kakšni ljudje ste to? Si brez otrok?

Tako je bilo.
Takrat ni bilo pohlepa in tudi tehniško stokovnega kadra je bilo dovolj in ta je ponagal zastonj.

Kdor ima otroka rad, ga nauči, da se postavi na svoje noge.

Koliko enih pravljičnih zgodb, kako ste vse pri gradnji hiše naredili sami. Sami naredili načrte, zidali, sami postavili streho, vzidali vse stavbno pohištvo, postavili sami parket, ploščice, elektro, vodovodno ter instalacijo za centralno kurjavo … Sami vsestranski multipraktiki. Potem pa še berem, kako ste delali po nekih fabrikah za minimalca. Kako tako sposobni niste dosegli kaj več? Kako da niste bili vsi hudi privatniki, če ste vse obvladali?

to pa me je spravilo v solze 🙁

res krasen oče! moj za mene ni naredil nič, le zaničevanje in pretepanje

Pa še najeti majstri jim niso na koncu nič računali :)))

Ta stari v praznih bajtah, 4 prazne sobe, otroci 30+ v garsonjerah in praskajo denar, da bi lahko prišli do večjega stanovanja, da bi imeli lahko otroško sobico. So par mesecev živeli v tej hiši dokler niso opremili garsonjere, pa se je ta stara že bala, da bodo ostali pri njej in oddajali stanovanje – šparali na njen račun. Materinska ljubezen brez primere. Pred tem so živeli v podnajemniških stanovanjih. Neverjetno, ampak tako je. Ta stari so si vse sami zrihtali, obsedeni so s tem, da je vse to njihovo, pa tudi če so za male pare kupili po Jazbinšku ali podedovali. Od svojih staršev so pričakovali, da jim bodo vse dali, zapustili, sami pa tega ne zmorejo, ker so do tega prišli v času izobilja in mentalne obsedenosti z dobrinami, bajtami, avti. Obnašajo se kot da bodo večno živeli paše s sabo v grob vse odnesli. Saj realno gledano, kdo bi pa lahko živel s takimi?

Si lahko še bolj nagravžna? Nobene hiše ni nihče dobil po Jazbinšku, ampak so v njih žulji teh ljudi. Če misliš itak vse podarit otrokom, zakaj pa tega ne narediš že zdaj? Zakaj čakaš, da boš stara? Spokaj se že zdaj v kakšno klet in crkni, če si dobra samo za to, ko odslužiš svoje poslanstvo spravljanja otrok na svet. Eni ste res čisto zabluzili. v svoji starševski vlogi. Nimate nobenega življenja onkraj otrok?

Najbolj na k. mi pa gre, ko ti začne mozak peglat kdo iz generacije današnjih 60 in 70-letnikov, v prepričanju, kako so bili oni ful pridni in sposobni, ker so imeli službe. V času, ko je vsak dobil službo, po možnosti z neprimerno izobrazbo, potem so pa hodili čepet 40 let v neke pisarne, misleč, da nekaj delajo. Danes bi s takšnimi znani in sposobnostmi kvečjemu 40 let svetili na zavodu za zaposlovanje. Znajo pa ravno takšni svojim otrokom najbolj težit, kako so nesposobni, ker pri 35 recimo še nimajo lastne hiše. Ja kako pa naj jo imajo v razmerah, v kakršnih živimo danes? Ti ljudje so čisto v svojem svetu, sploh ne razumejo kaj je recimo prekarno delo ali delo za minimalac kljub izobrazbi, ki bi morala zagotavljat višjo plačo. Potem pa tarnajo, kako s svojimi penzijami ne morejo preživet v teh bajturinah. En mlad, ki ima pa plačo v višini njihove penzije bi sipa moral hišo zgradit, pa še 4 vnuke naštepat, da se bodo oni imeli s čim ukvarjat na stara leta? Da je danes v se v riti ni kriv sistem, oni so, te generacije 60 in 70letnikov, ki so s službami prišle v kapitalizem in vse zjebale, od nove države samo vse pobrale in nič dale od sebe, nič zgradile. Zdaj pa vsi pametni!

Si lahko še bolj nagravžna? Nobene hiše ni nihče dobil po Jazbinšku, ampak so v njih žulji teh ljudi. Če misliš itak vse podarit otrokom, zakaj pa tega ne narediš že zdaj? Zakaj čakaš, da boš stara? Spokaj se že zdaj v kakšno klet in crkni, če si dobra samo za to, ko odslužiš svoje poslanstvo spravljanja otrok na svet. Eni ste res čisto zabluzili. v svoji starševski vlogi. Nimate nobenega življenja onkraj otrok?
[/quote]
Ve se, da so po Jazbinšku kupovali službena stanovanja v mestu za drobiž, jih pozneje prodali in kupili hiše na periferiji. Na stotine primerov je takih. Nikjer nobenih žuljev. In sem kvečjemu nagravžen ne nagravžna in nimam otrok. Če bi jih pa imel, bi pa seveda mislil na tudi njihovo prihodnost, ker se nam žal ne obetajo boljši časi, kvečjemu stokrat slabši. takšni kot jaz nismo obsedeni z otroci, samo stare babe kot ti najedajo mladim v garsonjerah zakaj še ni vnukov.

V čem vidiš problem fizično sezidati eno qurčevo bajto?
Problen so bili materiali in finance. Takrat je obstajala solidarnost strokovne in fizične pomoči.
Zgraditi hišo kadarkoli ni bilo enostavno.

Ne nasedaj medgeneracijskemu sovraštvu. Ljudje niso krivi, da so živeli v drugačnem sistemu. Vodilnim je v interesu, da se marginalnci dajejo med sabo, da se pozornost usmerja stran od napak sistema.

Ne nasedaj medgeneracijskemu sovraštvu. Ljudje niso krivi, da so živeli v drugačnem sistemu. Vodilnim je v interesu, da se marginalnci dajejo med sabo, da se pozornost usmerja stran od napak sistema.
[/quote]

Delno ima prav. res niso krivi, da so imeli oprane možgane in se težko soočijo z realnostjo sedanjega sveta. Potem pa slučajno gledajo film Ne bom več luzerka pa vsi v šoku, ker se jim sanja ne, kako mladi danes živijo.
To so res sistemski problemi, ki pa se žal v praksi kažejo tudi v tem, da prihaja do medgeneracijskih trenj, ker določene generacije ne zmorejo in niti nočejo (ker jim ni treba) razumeti situacije v kateri smo se znašli danes.

Sej še nikol ni kej pametnega napisala. Naklada do nezavesti.
Verjetn je podnajemnica in živi na plečih bivšega zato tud misl, da ji nepremičnine kar pripadajo.
[/quote]

1. ni podnajemnica
2. ne živi na plečih bivšega
3. definitivno ne misli, da ji nepremičnine kar pripadajo

Misli pa, da če nekaj imaš, kar ne potrebuješ, zakaj tega ne bi dal, prodal, podaril, zamenjal, karkoli že, če lahko in če bo zaradi tega namesto dveh, pet zadovoljnih ljudi več na svetu.. 🙂

V čem vidiš problem fizično sezidati eno qurčevo bajto?
Problen so bili materiali in finance. Takrat je obstajala solidarnost strokovne in fizične pomoči.
Zgraditi hišo kadarkoli ni bilo enostavno.
[/quote]

Kaj zdaj; ni problem ali ni enostavno? Kakšne finance so bile problem, če je bila ena sama solidarnost?

1. ni podnajemnica
2. ne živi na plečih bivšega
3. definitivno ne misli, da ji nepremičnine kar pripadajo

Misli pa, da če nekaj imaš, kar ne potrebuješ, zakaj tega ne bi dal, prodal, podaril, zamenjal, karkoli že, če lahko in če bo zaradi tega namesto dveh, pet zadovoljnih ljudi več na svetu.. 🙂
[/quote]

ampak ti rabiš celo hišo, drugim pa še ene dodatne sobe ne privoščiš.

Delno ima prav. res niso krivi, da so imeli oprane možgane in se težko soočijo z realnostjo sedanjega sveta. Potem pa slučajno gledajo film Ne bom več luzerka pa vsi v šoku, ker se jim sanja ne, kako mladi danes živijo.
To so res sistemski problemi, ki pa se žal v praksi kažejo tudi v tem, da prihaja do medgeneracijskih trenj, ker določene generacije ne zmorejo in niti nočejo (ker jim ni treba) razumeti situacije v kateri smo se znašli danes.
[/quote]

Gre za to, da najbolj penasti od penastih nimajo ne dveh sob, in če bi sploh prišli do teh 4 bi jih iz čiste ihte, obupa, nemoči (sedaj, ko jih nimajo) ne spustili iz rok do groba.
Zato ne morejo sploh pomislit in razmišljat drugače, ker jih preplavi bes, da nekdo, ki res ima to možnost, menjavo 4 sob za 2, kot neko ultra preseravanje.
Zavist jim zatemni razum.
(Btw tudi sama nimam teh 4 sob).

Ampak tukaj ne gre za preseravanje dragi moji.
Gre za možnost praktičnega reševanja prostorske stiske.
Ne gre za metanje starcev v neko luknjo in ne gre za to, da starci vse od sebe kar dajo in podarijo mladim.

Gre za to, da tam kjer lahko, narediš, ustvariš situacijo, kjer so vsi vpleteni zadovoljni in ne samo ena polovica.
Gre za to, da rešiš stisko, tam kjer jo lahko in tako, kot VSEM vpletenim ustreza, ne pa na račun drug drugega.

Težko očitno dojet, ko nimaš niti zase.

Ve se, da so po Jazbinšku kupovali službena stanovanja v mestu za drobiž, jih pozneje prodali in kupili hiše na periferiji. Na stotine primerov je takih. Nikjer nobenih žuljev. In sem kvečjemu nagravžen ne nagravžna in nimam otrok. Če bi jih pa imel, bi pa seveda mislil na tudi njihovo prihodnost, ker se nam žal ne obetajo boljši časi, kvečjemu stokrat slabši. takšni kot jaz nismo obsedeni z otroci, samo stare babe kot ti najedajo mladim v garsonjerah zakaj še ni vnukov.
[/quote]

Jaz sem iz tistih časov, zato nakladaš, da se kadi. Mogoče je bilo par ljudi res tako daljnovidnih, da so tako kaj ustvarili, osnovni namen Jazbinškovega zakona je bil pa, da so ljudje imeli pravico odkupit stanovanje, v katerem so živeli. Zato se ugrizni v rit od škodoželjnosti do navadnih revežev, ki so vse življenje nekaj ustvarjali, zdaj bi lahko po tvojem umrejo za prvim vogalom, ne doma. Eno je mislit na otroke in jim pomagat, drugo pa rešit njihov stanovanjski problem namesto njih!

Gre za to, da najbolj penasti od penastih nimajo ne dveh sob, in če bi sploh prišli do teh 4 bi jih iz čiste ihte, obupa, nemoči (sedaj, ko jih nimajo) ne spustili iz rok do groba.
Zato ne morejo sploh pomislit in razmišljat drugače, ker jih preplavi bes, da nekdo, ki res ima to možnost, menjavo 4 sob za 2, kot neko ultra preseravanje.
Zavist jim zatemni razum.
(Btw tudi sama nimam teh 4 sob).

Ampak tukaj ne gre za preseravanje dragi moji.
Gre za možnost praktičnega reševanja prostorske stiske.
Ne gre za metanje starcev v neko luknjo in ne gre za to, da starci vse od sebe kar dajo in podarijo mladim.

Gre za to, da tam kjer lahko, narediš, ustvariš situacijo, kjer so vsi vpleteni zadovoljni in ne samo ena polovica.
Gre za to, da rešiš stisko, tam kjer jo lahko in tako, kot VSEM vpletenim ustreza, ne pa na račun drug drugega.

Težko očitno dojet, ko nimaš niti zase.
[/quote]

No, fajn. Ti torej nimaš nič za podarit svojim otrokom in torej tvoji otroci ne bodo imeli nič. S tujim … pa vemo, da je fino opletat po koprivah. Luštno je govorit, kaj bi ti naredila, če ti o ti o tem niti razmišljat ni treba. Kaj so pa tebi dali starši? V katero klet si jih strpala? So ti dali bajto, v kateri so živeli?

ampak ti rabiš celo hišo, drugim pa še ene dodatne sobe ne privoščiš.
[/quote]

Ne rabim, niti ne živim (več) v njej.
Razumem pa razliko življenja v hiši, ali v stanovanju.
Pravtako razumem, sentimentalno razliko, če je nekdo gradil hišo, urejal okolico, delal na vrtu, drugače, kot nekdo, ki je kupil stanovanje.
In še enkrat, ne gre, da je zdaj ta prvi s hišo kaj več vreden od tega drugega, ampak razlike pri menjavi hiša/stanovanje ali stan/stan so. Ni enako. Je pa lahko enakovradno.

To še ne pomeni, da bi pa v takem primeru, če bi imela hišo, hči bi pa stanovala v garsonjeri, ne iskala optimalno možno rešitev, pomoč, podporo, karkoli, da bi zadevo rešili, da bi bili vsi vpleteni bolj zadovoljni z življenjem.

Enostavno; zakaj ne pomagat tam kjer lahko, nekomu, ki ga imaš rad, tako, da pri tem nihče zaradi tega ni in se ne počuti oškodovanega?

Jaz sem iz tistih časov, zato nakladaš, da se kadi. Mogoče je bilo par ljudi res tako daljnovidnih, da so tako kaj ustvarili, osnovni namen Jazbinškovega zakona je bil pa, da so ljudje imeli pravico odkupit stanovanje, v katerem so živeli. Zato se ugrizni v rit od škodoželjnosti do navadnih revežev, ki so vse življenje nekaj ustvarjali, zdaj bi lahko po tvojem umrejo za prvim vogalom, ne doma. Eno je mislit na otroke in jim pomagat, drugo pa rešit njihov stanovanjski problem namesto njih!
[/quote]

Noben ne pričakuje, da bodo starši reševali kakšne probleme otrokom. Sploh tisti, ki niti pomislijo ne na to. Bodo pa verjetno pričakovali, da jim bodo otroci skozi na voljo, ko bodo stari in bolehni.
Kaj je bil Jazbinškov zakon vsi dobro vemo in tudi vemo katera stanovanja so se kupovala in kako. Ljudje so kupovali stanovanja v katerih so živeli. Ja, so. Pa tudi minimalne stroške so pred tem plačevali za ta stanovanja, in da niti ne govorimo, da so jih kupili po smešni ceni. Danes morajo ljudje tudi nekje živet in nekdo lahko 10.000 evrov zmeče za najemnine,pa tega stanovanja ne bo mogel kupit, sploh pa ne za ceno enega avta. Jazbinškov zakon je naredil eno veliko sranje, ker je potegnil črto, dobesedno zarezal mejo med določenimi generacijami. In če tega ne bi bil, večina ljudi še danes ne bi imela lastniških stanovanj v mestih. Pa me zanima kako bi danes razmišljali.