Tastari v 4-sobnih, tamladi pa v garsonijerah
Ne razumem te, čemu čakaš Daj že zdaj in pojdita v garsonjero. In razdelita denar takoj.
Ker enkrat tako ali tako misliš dat. Zakaj bi ubogi otroci čakali na to, kar jim pripada?
[/quote]
mislim enako kot vrtnica in verjemi, če so odnosi v družinah urejeni, potem si generacije med sabo pomagajo, na vseh področjih, vedno, simpl.
razumem pa tudi tiste, ki podpore domačih niso nikoli imeli in so nezaupljivi … najprej do partnerja in potem do vseh okrog … zaupanje je treba graditi od otroštva dalje.
No, fajn. Ti torej nimaš nič za podarit svojim otrokom in torej tvoji otroci ne bodo imeli nič. S tujim … pa vemo, da je fino opletat po koprivah. Luštno je govorit, kaj bi ti naredila, če ti o ti o tem niti razmišljat ni treba. Kaj so pa tebi dali starši? V katero klet si jih strpala? So ti dali bajto, v kateri so živeli?
[/quote
V nobeno klet, maksimalno uživata v penzionu..😉
Dali so mi pa zavedanje, da je največja stopnja svobode, da si finančno neodvisen, nič permisivnega ujčkanja, nič materialno podarjenega.
Se je res za zamislit kakšni ljudje so to. Kolikor jaz poznam generacije mojih staršev, ki so si družine ustvarjale v času Jugoslavije, tudi takrat niso kar vsi takoj dobili družbena stanovanja. In velika večina jih je vsaj nekaj časa živela pri svojih starših, z malimi otroki vred, preden so dobili svoje stanovanje. V nekaterih primerih so se odločili za gradnjo hiše in ja, so starši pomagali. Danes pa opažam, da sta dve skrajnosti, ena, ko bi starši svoje otroke imeli večno priklenjene nase v svojem hotelu mama, ampak to so primeri, ko doma živi samo otrok, ne tudi njegov partner. Druga skrajnost so pa primeri, ko starši absolutno nočejo ne videt ne slišat, da bi pod isto streho živel še njihov otrok s partnerjem ali partnerko, da bi tam imeli otroka itd. Res čudni odnosi.
Se je res za zamislit kakšni ljudje so to. Kolikor jaz poznam generacije mojih staršev, ki so si družine ustvarjale v času Jugoslavije, tudi takrat niso kar vsi takoj dobili družbena stanovanja. In velika večina jih je vsaj nekaj časa živela pri svojih starših, z malimi otroki vred, preden so dobili svoje stanovanje. V nekaterih primerih so se odločili za gradnjo hiše in ja, so starši pomagali. Danes pa opažam, da sta dve skrajnosti, ena, ko bi starši svoje otroke imeli večno priklenjene nase v svojem hotelu mama, ampak to so primeri, ko doma živi samo otrok, ne tudi njegov partner. Druga skrajnost so pa primeri, ko starši absolutno nočejo ne videt ne slišat, da bi pod isto streho živel še njihov otrok s partnerjem ali partnerko, da bi tam imeli otroka itd. Res čudni odnosi.
[/quote]
Nobena skrajnost še nikoli ni delovala v prid vseh vpletenih.
Tako avtorirtarna vzgoja kot permisivna, sta pravzaprav samo druga plat istega kovanca, ki mu pravimo egoizem, ali pa lenoba.
Obe vzgoji nista sposobni ne sodelovanja, ne komunikacije vseh vpletenih, ne kompromisov in tolerance.
Gre za linijo manjšega odpora.
Pri avtoritarni z grožnjami in kaznovanjem, če ne bo tako kot sem jaz določil da bo. Zakaj je tako, ker sem jaz tako rekel ipd.
Pri permisivni pa delaj kar te je volja, brez odgovornosti do česarkoli, saj bodo drugi za vse poskrbeli in “pospravili” za tabo. Nek način ali ignorantsko, kaj me briga kdo si in kaj počneš, ali pa helihoptersko, bom jaz, vse jaz, torej ti sam si nesposoben.
Sporočilo obeh je pa enako; pri obeh skrajnostih kot otrok nimaš ne pravic, ne odgovornosti, ne spoštovanja. V bistvu nisi tam zato, ker si individualen posameznik, ki se razvija v odraslega človeka, ampak sredstvo za manipulativno izživljanje starševskih frustracij, kiksov, strahov, osamljenosti.
Preslikava lastne nesposobnosti na otroka, ker je le ta najbolj nebogljen člen v družini, neke vrste strelovod, zato da odraslim ni treba odrast.
Zato je zlata sredina res zlata vredna, ker jo je najtežje doseč, ali dosegat, ker je potrebno razmišljat, se trudit, premagovat lastne strahove, egoizem, in se trudit vsak dan znova.
Koliko je takih, pa bo pokazal čas.
Nekateri nikoli ne bodo razumeli, ker je lažje jamrat.
Zakaj smo nekateri delali za minimalca…ker po končani šoli NI BILO SLUŽB V NAŠEM KONCU, da bi delala v pisarni za več. In sem šla v proizvodnjo za minimalca. Ker je bila ravno takrat kriza.
Imam srečo, da je partner sposoben in ve tudi laminate polagat, vlečt elektriko, prekrivat streho itd.
Moj je v podjetju vzdrževalec in je v oddelku 10 električarjev in 3 mehaniki. On je mehanik. Eno soboto je prišlo vseh 10 električarjev in so povlekli kable, postavili doze itd.
Pač nekateri imamo kolege, ki tudi zastonj kaj naredijo. Sama bi se vprašala zakaj nimam niti enega, ki bi mi pomagal iz dobre volje.
In ja, smo imeli majstra, ki se z mojim pozna celo življenje, ki je delal dobesedno za bencin. In verjele ali ne ni bil edini. En je prišel na špricar in reče mojemu naredi si to pa to. Reče moj nimam denarja. Pravi majster ti nabavi material, sam ti bom naredil zastonj. Nabavimo material, majster nastavi vse tako kot mora bit, naredi na pol in reče sedaj moram it, saj naprej znaš tudi sam.
In preden se kdo vtakne…tudi moj je nazaj vrnil pomoč, ko ga je kdo prosil.
In ni bilo to leta 1980…to se je delalo od leta 2012 naprej.
Res je žalostno zakaj ni tega več…verjetno zato ker vsak doma vidi svoj računalnik in TV in to je njihov domet.
Včasih daš kakšen liter vina in pečenko na mizo pa prijatelji ob druženju naredijo marsikaj…tako skozi zajebancijo, niti ne ugotovijo, da delajo, zraven se zajebavajo, smejijo.
Pa je dž pa se jeziš, zbijejo skupaj strehico, vsi okoli tabornega ognja pečejo pečenko in se zabavajo…še vedno se smejijo ko se spomnijo na to.
Je moj brat prekrival streho pa je začel padat dež…je njegova punca ta čas vse ostrigla, ker je frizerka, v tem je nehalo padat pa so šli naprej delat. So se potem smejali, da so vsi dobili še novo frizuro.
Delno ima prav. res niso krivi, da so imeli oprane možgane in se težko soočijo z realnostjo sedanjega sveta. Potem pa slučajno gledajo film Ne bom več luzerka pa vsi v šoku, ker se jim sanja ne, kako mladi danes živijo.
To so res sistemski problemi, ki pa se žal v praksi kažejo tudi v tem, da prihaja do medgeneracijskih trenj, ker določene generacije ne zmorejo in niti nočejo (ker jim ni treba) razumeti situacije v kateri smo se znašli danes.
[/quote]
Mnogi še kako razumejo, kako živijo mladi. Ampak z iskanjem krivde pri starših in bivšem, ne pa sedanjem sistemu, nisi naredil/a nič. Nauči mlade, da si izborijo svoje pravice, da spreminjajo sistem, ne da samo visijo na starših.
Slovenci, vaš izbor od osamosvojtve Slovenije (ves čas leve stranke, levaki), bo rezultiral v naslednjih 10-ih do 15-ih letih. Pravzaprav že rezultira…
Ljudje, tudi ali predvsem mladi, ki nimajo sreče (beri staršev, ki jim bodo zapustili nepremičnino v vrednosti vsaj 250.000 evrov), bodo VEČNO vegetirali z 600-800 evri. In bodo imeli, ko bodo stari, le 400-550 evrov penzije. Če sploh?
In ja, tudi dohodek 800 evrov pomeni danes vegetiranje, predvsem v Ljubljani (draginja) in glede na visoke cene najema, ki bodo še nakaj višje.
In za take ne bo poskrbel nihče.
Konkurirali jim bodo Bosanci, Srbi, kakšen Hrvat, Makedonec, ter kakšen migrant. Pa seveda tudi Kitajci. V Bauhausu je najmanj 1 Kitajec blagajnik (videno večkrat). In ne bo edini Kitajec, ki bo odžiral delo Slovencem… No, mogoče ne odžira, ker nihče v Sloevniji ni pripravljen biti blagajnik za 550 evrov neto…
Vsi omenjeni bodo torej delali za “pest riža”, če že ne sedaj.
Zakaj tako? Ker vsi omenjeni niso sposobni s svojim “povprečnim” znanjem, ki pa ga ima v EU še vsaj 100 miljonov ljudi, doseči na trgu dela tistih (avstrijskih, zelo povprečnih) 1600 evrov, ki nekako še zagotavljajo neko akumulacijo, 10 ali 20.000 evrov prihrankov, ter predvsem človeku spodobno življenje…
Nikoli pa ne bom rekel, da bi bilo pod “desnimi” vladami kaj bolje. Ker tega ne vem, se mi pa zdi, da bi bilo precej podobno.
Zakaj je tako? Ker se še vedno (verjetno čedalje bolj) KRADE. In lopovov ne procesuira, po zaslugi luknjičaste zakonodaje. Ter dobrih odvetnikov.
Kdaj je že bila v Sloveniji zadnja ljudska vstaja?
Nekaj pa seveda naredi še nesposobnost čisto vsakega politika, ki pride na oblast.
Recimo, Cerar je od predsednika vlade STRMOGLAVIL na le nekaj več kot 1{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} podpore.
Neverjetno, toda resnično. V petih letih je zmagovalec padel praktično na nulo!
Kakšnih 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} mladih pa razmišlja: Bo že nekako.
Drugih 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}: Saj bodo starši odšli v večna lovišča, pa bomo prodali in šli v manjše. Ostanek denarja pa za žur, nove mobitele in avtomobile, gorivo-
Tretjih 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} razmišlja: Denar itak raste na bankomatih.
Še 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}-im pa se že danes ne da delati, ker jim je socialna podpora + mamičina podpora čisto dovolj velika, da ne bodo šli delat NIKOLI…
Maksimalno 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} pa je pridnih. In “normalnih”…
Pa smo tam, kjer smo.
Noben ne pričakuje, da bodo starši reševali kakšne probleme otrokom. Sploh tisti, ki niti pomislijo ne na to. Bodo pa verjetno pričakovali, da jim bodo otroci skozi na voljo, ko bodo stari in bolehni.
Kaj je bil Jazbinškov zakon vsi dobro vemo in tudi vemo katera stanovanja so se kupovala in kako. Ljudje so kupovali stanovanja v katerih so živeli. Ja, so. Pa tudi minimalne stroške so pred tem plačevali za ta stanovanja, in da niti ne govorimo, da so jih kupili po smešni ceni. Danes morajo ljudje tudi nekje živet in nekdo lahko 10.000 evrov zmeče za najemnine,pa tega stanovanja ne bo mogel kupit, sploh pa ne za ceno enega avta. Jazbinškov zakon je naredil eno veliko sranje, ker je potegnil črto, dobesedno zarezal mejo med določenimi generacijami. In če tega ne bi bil, večina ljudi še danes ne bi imela lastniških stanovanj v mestih. Pa me zanima kako bi danes razmišljali.
[/quote]
Kako nihče ne pričakuje? Saj ravno o tem govorimo? Da morajo starši svojo nepremičnino prepustit otrokom, ker je pač večja. Zapustiti morajo svoj dom, ker na stara leta rabijo samo dve sobici. Točno o tem govorimo. Ne o pomoči staršev otrokom, ampak o predaji nepremičnine. Kar je za nekatere očitno samoumevno.
