Dragi moji forumovci evo moje globoko priznanje. Sodelavec me je dokončno spravil na kolena, ne morem se več upirat, samo še trpim. Pa ne se smejat, res bi rada da mi kdo kaj napiše v spodbudo. En mesec rajcanja 8 ur na dan po tem, ko sem zadnjič sexala pred mesecem in pol – ne morem se več upirat. Da bo jasno:
– razum: se upira, nočem, ne želim si, jezna sem, huda, najraje bi ga treščila nekam, želim ostati zvesta mojemu fantu za vsako ceno
– telo: treba se bo sprostit, popuščam, to opažajo tudi moji sodelavci, raztresena sem, roke se mi tresejo, stvari mi padajo z rok, živčna sem, glava me boli, ne zdržim več pritiska, ta teden sem se doma po službi dvakrat zjokala, ne morem več tako naprej
Zdej bo treba najti rešitev, če ne se mi bo utrgalo.
1 – da se s sodelavcem odkrito pogovorim in upam, da me bo zajebant razumel in ne raztrobil, kako si me je privoščil in da mu ne bo ego še bolj zrasel in bo zadeva še hujša
2 – ali – kaj?

Pišuka, nisem si nikoli predstavljala, da bi se znašla v takem zosu. Ni enostavno. Prav odpor imam do njega, ko ga ni v pisarni, recimo, da je na malici, se sprostim, zadiham, umirim. Ko se vrne v pisarno in slišim njegov glas za mojim hrbtom, vonjam njegov znoj, mi telo ponori. Začel se me je naključno (?) dotikat, ko me recimo nekaj vpraša, se nasloni proti meni, kar je normalno, ampak gre še dalj, toliko da pride do stika med nama. Počutim se kot tik pred eksplozijo, samo še iskra manjka, ampak pol bo pa hujše od 9/11 wtc. Tudi sam je opazil, da me nekaj matra, celo pred sodelavci je dejal, da sem nemirna in me sumljivo (?, on že ve!) sprašuje kaj mi je. Danes, ko sva po službi ostala sama (namerno sem to hotela, da bi videla, kako trdna sem in se morda pogovorila z njim), je blo vse čist običajno, ni šel dlje kot med delovnikom. Se je pa razgovoril. Dejal je, da se je malo zaljubil vame (halo?, spet ena bosa) in da mu je všeč ženske rajcat, jaz sem mu pa še prav posebna, ker se ne dam, in da sem mu všeč. Ja, ni kej, bom morala res verjetno z vso trdnostjo z besedo na dan, drugače … Ne vem.
Tolk mi ku*ac manjka, da kar boli. Počutim se kot bi me nekdo med nogami porezal, mi vse iztrgal, boli, hudo boli, duši me, trese se mi celo telo, tudi avta ne morem več vozit zbrano. Doma po službi se zjočem, da se umirim, pol pa kar gre in ga odmislim oziroma na ‘njegovo’ mesto v mojih fantazijah pride moj fant in vse je ok.
Sem tudi razmišljala, da bi se izpovedala mojemu fantu, ki mu itak vse povem. Ampak v tem primeru to ne bi bilo pametno zarad njega samega, ker je daleč stran in bi samo trpel, ker ne more ničesar ukrenit, me ima pa zelo rad in se zame boji. Torej bi mu samo škodovala, lahko pa da bi začel dvomit vame vsled vsega tega.
Problem je v tem, da stradam sexa (prostovoljno, tako sem se odločila), da mi je tip pognal domišljijo, mi jo hrani vsak dan s konkretnimi namigi in provociranjem, tudi dotiki, pogledi v oči, sproščenim in samozavestnim smehom, poleg tega je pa še resničen in ni samo v glavi. In če sem sprva gledala na njega z odporom, me je motil njegov glas in vonj, razmrščeni, neurejeni lasje, neobrita oziroma zanemarjena brada, sicer hudo natrenirano, mišičasto telo (ki mi je pri moškem všeč, ampak pri njem me je to odbijalo skupaj z vsem; danes mi pa ravno ta njegova lastnost najbolj potencira hrepenjene po njem), sem skoz bolj šibkejša in se vse težje upiram. Pa kaj mi je?
Zanimivo je pa to, da v tem primeru, pri meni, tudi samozadovoljevanje ne odtehta, ni dost, ni isto, ne morem se zadovoljit. Čakam plačo po 14 mesecih suše, da si bom lahko privoščila fitnes in tam pokurila energijo, omislila sem si tudi salso, ker noro rada plešem latinsko ameriške plese – to je zame na drugem mestu, takoj za orgazmom. V tem tako uživam, izživim vso ženskost, ki jo premorem, najraje plešem sama,…, sem pa med študijem v tujini imela šanso pol leta študirat z J Američani iz cele J Amerike in to mi bo vedno ostal v spominu. Vsak vikend smo plesal in najbolj mi je ostal v spominu Ruben z Dominikanske Republike – noro, ženske to morate probat, ti moški so rojeni plesalci. Nor je užitek, ko te moški vodi in obvlada zadevo. Res, ples z Rubenom in užitek pri plesu se lahko primerjata s sexom in orgazmom (to sem pa prakticirala s Paragvajcem, ki je bil pa za ples zanič, :(). Če mi bo pa še kaj energije sekal, si bom morala pa še kaj najti.

A je še kakšna varianta, da mi ne bo pregorel in se mi utrgal? Hvala.

Veš kaj tudi meni se je to zgodilo, le da je bil on moj trener-učitelj na smučanju, pa sem se že skoraj vdala, potem sem ga pa srečala z eno punco, ko jo je tako osvajal, verjemi takoj me je minilo.
Jaz sem pa plesala z Čilancem, saj veš latinsko-ameriški plesi, še sedaj me zmrazi, ko se spomnim.
Napisala sem ti post na ženskemu čveku!

Nisi edina; aviv! Te pa prav razumem, da je hudo; tako zatiskati slo in željo po telesnem stiku!
Naj ti dam kakšen pameten nasvet? Žal, bi ga potrebovala tudi sama!

Hvala obema, ja res me stiska stiska. Sem zdele govorila po telefonu z mojim dragim, seveda mu nisem nic omenila, ampak sem pa ful dobre volje, cist sem prerojena. A bo dost za naslednji teden? Kdo ve. Je mal opazil, da sem drugacna, bolj sladka, nagajiva, sem samo rekla, da si ga zelim, pa je razumel. Drugace me pa takoj zavoha, takoj ve, da nekej ne stima, pa ceprav je tisoce kilometrov stran. Ah, ja……..

Te približno razumem. Tudi meni se je nekaj takega zgodilo poleti. Ironija je bila v tem, da sem si ga vrgel in je bilo potem vse skupaj še slabše! Skoraj sem se odločil, da jo položim. Pa še rinila je vame, kot da bi vedela kaj mi je. Moja pa odsotna le 10 dni… Sem ji poslal mesič, da če je ne bo po 10 dneh, pridem jaz ponjo, jo nategnem sredi seminarske dvorane in se odpeljem nazaj… :-). Ko sem prišel ponjo na letališče sem jo pa kar tam na parkirnem prostoru v avtu, potem pa še parkrat doma… Hudič je bil to, ker se na šihtu sploh nisem mogel skoncentrirati in verjetno bi takrat nategnil tudi kozo… 🙂

Ja poznamo to..pa k sedi zraven tebe pa po moznosti neka uradna sluzbena debata al pa kej strokovnga..teb gre pa samo on po glavi pa njegove ustnice pa lase pa telo pa roke..pa kam bi vse ti z rokami zasla pa tko naprej. Prov socustvujem s tabo. Po moje najboljs da gres kr k fantu ce mas le moznost da se ti res ne bo utrgal pa ti prekipel vse skupi.:)

Hvala. Kren si me nasmejal, kot vedno. Zanimiv je pa to, da se med vikendom skuliram, sploh ne mislim na to, mal me potreba daje, ampak ni problema. In si tud mislim, tale teden, ki pride se bova pa borila, ne bo si me več privoščil. Figo. Opažam, da sem iz tedna v teden šibkejša, vse bolj popuščam, smola pa še ta, da so še sodelavci opazil, da mi stvari uhajajo iz rok. Res, se tega tedna kar mal boljim. Je pa nekaj omenil, da se mu punca vrača iz tujine čez kak teden ali dva, da si bo vzela mal dopusta. Joj, daj naj že pride in ga izprazni, če ne … Ne vem. Ne več, kaj naj…..

Jaaaaaaaaaaa rubyfruit točno tako. Pa kadar greš mimo njega greš vedno tako, da se ga vsaj malo dotakneš in ko mu daš kaj v roke te on pobžoža ali prime za roko in takrat čutiš elektriko od nog do glave kot valovi, ki te naplavljajo k njemu v objem, ooooooooooooooooooh……..

Ma ne babe, zdej sta pa zašle, :). Jaz se mu ne ponujam, če se dotika ali namiguje, se odmaknem in mu ne pustim blizu in mi tudi stik z njim ne ugaja, prej mi je neprijetno in se ga ustrašim. Pač mi je zmešal hormone, namesto da bi me pustil na miru. Meni je blo ves čas jasno, da če bo moj fant v tujini jaz pa tukaj, da bo tud hudo, ampak če ne bom rinila v težave, bo šlo. In je šlo, skupaj sva dve leti in sva bila ločena po 4, 5 mesecev – brez problema, odklanjala sem razne pijačke s kakšnimi kolegi, ki so zavohal, da sem sama, sem šla raje s kakšno kolegico in z njenim možem v hribe ali na kak koncert, pa je šlo. Velikokrat me folk sprašuje češ ‘kaj se šparaš pri najlepših letih’ in ‘a ni hudo’. Ne, ni hudo, tako se odločiš, tako si želiš, veš, da te nekje čaka on, ki je na istem ko ti. In ker ga ljubim in ker vem, kaj in kdo me čaka, sploh ni nobenega problema, nobene želje. Sej mi ni treba verjet, to me sploh ne gane, jaz zase že vem in mi ni do tega, da bi kogarkoli prepričevala. Zadost mi je, da sama zase vem in imam to pošlihtano.
In tud naslov tega posta ni namenjen predvsem njemu – sodelavcu, pač pa moškemu, kar on je, ampak kot sem rekla, prej me on odbija kot privlači. Ampak dedec je pa vseen in ima nekaj kar jaz nimam. Ne morem si pomagat, tudi jaz imam hormone in potrebe, zato sem mu podlegla. Pa si tega ne želim, ker ima tudi on punco in če jo ima namen varat, naj jo, ampak jaz nočem biti tista. Torej – naj me pusti na miru. Tudi me je že povabil ven na kakšno pijačko, če bi si lagala, da s tega ne bo nič, bi že šla. Pa nisem in nočem, pa še kar vztraja in se trudi.

Ja saj razumem, tudi pri meni je bilo na začetku tako, potem sem bila pa vesela njegovega dotika.

ne me strašit, ker si tega res ne želim… brrrrrrrrr

No, veš kaj… odloči se…nikakor nisi nemočna žrtev klele. A si se odločila al se nisi?
Vprašaj se, kako bi se počutila, če bi tvoj fant v mislih ali zares počel isto s kakšno brhko deklico tam kjer je… če ne gre drugače si predstavljaj, da je takrat, ko s tem kolegom ‘šmerata’ tvoj fant zraven. Kako bi se vedla, če bi bil… ?
Ko razmišljaš o tem, kako bi bilo s tem kolegom, si predstavljaj, kako bi bilo tvojemu fantu, če bi bil zraven, ko bi ti to, kar si v mislih predstavljaš zares počela…. ali kako bi bilo tebi, če bi on počel isto s kako drugo…
Al pa reč k*** gleda vse skupi, dejmo se dol…
Sam ne klele ene nedolžne žrtve špilat… no, tud lahko, če ti paše…
Pa igraj igro žrtve ‘hudobnega’ sodelavca, ki te ne pusti na miru…
Kakor hočeš, lahko se mu predaš, lahko se mu ne, lahko pa igraš njegovo žrtev…

ne nočem in ne sprejmem njegove igre. nikakor. in nimam se za žrtev, sploh ne. kdo pa je en dedec s tičem, da me bo tkole je*al? jaz samo pravim, da mi je prebudil poželenje, nič drugega in, da (menda sem normalna v tej smeri) je moj odziv normalen. fantu nisem povedala, da ga ne bo skrbelo, je pa opazil razliko. bolj sem sladka na telefonu, pokličem ga dvakrat na dan in mu povem, da sem hudo ‘horny’.

sem se pa pogovorila s kolegico, ki je poročena, stara 38 let in mi je svetovala, kot sem že sama razmišljala. pogovorila se bom z njim ta teden in to med službenim časom, ker bo stvar bolj resna. res, da se mu bo zdelo, da bo morda raztrobil mojo šibkost (slučajno poznam tri njegove kolege; poleg tega pa še v službi), morda mu bo ego hudo zrasel, morda ga bo podžgalo, ampak to je edina pot. zvlekla ga bom na stran in se pogovorila z njim. je sicer zelo kolegialen, sploh ni nesramen, je odprt in komunikativen in ima dober čut za sočloveka (pogovori s strankami) – in na to karto bom igrala. me je pa strah, če bo sprejel in pa njegov odziv. a je pošteno?

hja. Pošteno je že… in če ne misli zares, potem bo morda res mir…če pa res kaj hoče, ga pa zna le še bolj podžgati…
v vsakem primeru moraš ti v svoji glavi to poštimat…lahko si na primer predstavljaš kako je oblečen v roza baletno oblekico, ali pa kako se z drisko zvija na stranišču, al pa da si vrta po bnosu in prav neumno gleda, al pa da ima podgano v hlačah… nekaj pač, da te bo ob tej misli čist minil…
sicer pa…kaj je zate največji turn-off?

skratka si ena izmed deklet ki je trenutno brez svojega kurca da jo pofukava zato se sedaj tudi oglašaš na forumu-prej si samo brala ker nisi imela te potrebe.in trenutno tudi lizalca nimaš in si se spodaj malo zlagala.

sporoči ko se ti bo zmešalo he ha ha

pojdi raje pod mrzel tuš pa ga nasloni na tamalo pa ščegita pa te bo minilo-
zajebavam te:)

Sploh ne razumeš, kaj sem hotela povedati!
Ob stalnem kurcu in lizalcu me mika še nekdo drug…

Ja in kaj je zdaj. A s eboš pofukala z njim al še naprej samo fantazirala?

sem ga naslonila na tuš, svetilnik, le da ni bil mrzel, pač pa topel, 🙂

hi hi hi hi…. saj pravim… javi, kak je blo (:-P)

res nisem vedel da imaš to v mislih.
in si za to spremembo pripravljena kaj narediti?

Kako je zdaj s tvojim trpljenjejm Aviv?

Kako je danes bejba? Si jo ohladila? 😉

ja, sem jo ohladila, 😉 , se je pa ČUDEŽNO ohladil tudi sodelavec. vsaj ta dva dneva ni bilo od njega ne mu ne bu, morda dve pripombi, nič več. tole si mi zdi malo sumljivo. bomo videli. sicer me je dvakrat vprašal, če grem z njim na pir, pa sem bla kar malo osorna do njega, kar butnila sem mu: a s tabo, ja kdo pa si ti, da bi šla s tabo na pir? malo je bilo nesrmano tole od mene, ampak morda se bo pa kaj zamislil. eni ste mi tukej gor namigovali, da mi paše rajcanje in osvajanje – sploh ne. do neke meje že gre, ko gre za zafrkancijo na splošno med sodelavci, ko pa zadeva preide na dve osebi, in ko daš človeku vedet, kje je meja in ga prosiš naj se umiri, tip pa še bolj uživa,.., ja, pol pa to ni več hec in se mi zdi, da marsikdo tega tukej gor ni razumel. in nikakor se mu nisem ponujala, tko da sem prav vesela, da mam končno mir. je pa tudi sam postal malo osoren, če ga prosim za pomoč, samo reče ‘ne vem’. skratka, noče mi več pomagat. ampak saj se bom znašla brez njega, ni kej. imam občutek, da se je malo ohladil in oddaljil. vsekakor bi ohranila korekten odnos kot to gre med sodelavci in mi ne bi bilo vseeno, če bi se me začel povsem izogibat. ampak, ponujala se mu ne bom, če bo hotel prijateljstvo, ga bo pač moral najti. jaz se trudila ne bom več.