V zakonu je vedno vse narobe
KIR napisal:
> Ljubica, tako lepih besed pa še ne! O, če bi te srečal bi te
> objel kar na ulici, pred vsemi, te objel (kako bi imela doma
> srečen zakon), te poljubil, prijel za tvojo malo ritko…, se
> zalizal vate.., saj takrat ne vidim ničesar
Tudi tvoje besede so lepe. In ti si lep.
Glede na tvoj prvi post te teme pa :
Vzemi si, ko si želiš in kar si želiš. Ne oziraj se name, ha ha. Želim ti najlepše in najboljše, kar lahko dobiš…saj to veš. ljubezen ne pozna meja…
Tud jaz bi te objela, ljubi in dons (častna reČ) te kar ne bi hotla izpustit…pa te skoraj moram….
Backa, a si že popolnoma pozabila najino poročno noč?
Saj veš: prišla sva v veliko sobano, ti v prelepi svetlo modri skoraj prozorni obleki, jaz ves v črnem (sploh nisva pasala skup, a ne?), vse stene in zavese so bile v barvi tvojih čudovitih las, na sredini je bilo ogromno ležišče, iste barve kot tvoje prelepe oči… Poleg ležišča je stala miza in na njej same izbrane jedi in pijače, v kotu ogromna kopalna kad s cvetovi v svetlo modri…
Komaj sva vstopila, sva si padla v objem in vroč, dolg poljub in lačna drug drugega sva si začela trgati oblačila s sebe, dokler nisva ostala popolnoma gola; tako lepa si bila in prekrasno dišala (sam ne po Armaniju, pač pa po tebi)… Dvignil sem te v naročje, te kot dete položil na posteljo kjer sva takoj, brez vsake predigre postala eno in se samo ljubila in to tako strastno, kot da počneva to prvič in zadnjič v življenju…Tako prijetno si ječala, zrak sva zajemala samo med poljubi, potem sem te potegnil na rob ležišča in nadaljevala sva tako, da sem klečal ob tebi, moj ud je bil globoko v tebi, vmes pa sem ti dražil klit., z drugo roko pa drsel po tvoji koži do nabreklih bradavičk, vmes pa te vseskozi poljubljal, ti pa si zelooo sodelovala, kot bi hotela, da grem ves vate! Ko si prvič močneje zaječala in se upognila v višku strasti, sva morala malo počakat. Spet sem te vzel v naročje, se naslonil na vrata, ti pa si ponovno sprejela moj… in ponovno sva se ljubila, še pa še. Ko sva potešila lakoto drug po drugem, te odnesem v kad, kjer sem te ves čas nežno poljubljal in moje roke se niso mogle dotakniti vsakega delčka tvojega prelepega telesa naenkrat…
Po kopeli sva ležala na ležišču ter poizkušala najine najljubše jedi, vmes pa srkala šampanjec iz srebrnih čaš. Potem sva se zopet začela ljubiti, sam zdaj počasi in nežno ter želela, da sekunde postanejo minute, te ure in ure dnevi… Ja, vse je bilo temnordeče, svetlo modro in menda rjavo zeleno, kdo bi si vse zapomnil…….A se ti?
Joj, ljubi, ti ne veš…ne spim zarad tebe. tako me žuli, ker ne vem, na kaj ti nisem odgovrila. čist sm preč. povej mi no in ti razodenem vse, čist vse, to moj kajček!
ps: Sicer je malo tudi res, da tud ti men nisi vsega povedal..še. dao kakšnih obljubah sploh ne govorim…ha ha.
Kako si danes? Že ves naščeperjen petelinček moj?