V zvezi s postom o dogajanju na OŠ Poljane: tega otroka so se s stavko znebili že prej, na drugi šoli
Ne vem, s katerega planeta si.
Danes tole z avtoriteto zgleda takole.
Otrok dobi oceno štiri, za eno točko fali petico. Mama se takoj naslika v šoli, hoče petico, kaj pa je tista ena točka.
Učiteljica z avtoriteto vztraja, da je test ocenila pravilno, točke preštela, skrbno ocenjevala in tako naprej. Ne, mama vztraja, da zaradi tiste ene točke nižja ocena … Gre k ravnatelju, pritiska, mori, grozi s prijavo, ravnatelj stoji za svojimi zaposlenimi (oziroma bi moral).
Problem te točke eskalira v inšpekcijski pregled po možnosti vseh pisnih nalog. Itak, da najdejo napako, prav gotovo jo, ker je tudi najbolj natančen učitelj še vedno samo človek in kar je pri nekom ocenil z 1,5 točke, je dve ure pozneje pri 24. učencu mogoče ocenil z dvema točkama.
Inšpekcija vsa hepi, da je našla napako, prijava je bila upravičena, mama vsa ponosna, da bo otrok dobil tisto petico, naučila se je, da moram samo vztrajati, iti do konca, otrok se je naučil, da bo mama vse uredila, ker je učiteljica itak oseba, ki je ni treba spoštovati, saj pojma nima, slabo opravlja svoje delo …
Tako približno potekajo zadeve z eno točko, z eno modrico, z eno napačno besedo … Otroci danes v drugem, tretjem razredu učiteljici zabrusijo, da je to postala, ker za noben drug faks ni bila dovolj dobra. Ne vem, kje bi to drugje zvedeli kot pri svojih starših, pri drugih učiteljih sigurno ne.
Starše je treba izgnat iz šole in šolo iz doma. Mi smo se v naših časih bali celo čistilk, ker te je tudi z metlo, če ni šlo na prvo besedo.
[/quote]
Bravo, odlično obrazloženo!
Ne vem, s katerega planeta si.
Danes tole z avtoriteto zgleda takole.
Otrok dobi oceno štiri, za eno točko fali petico. Mama se takoj naslika v šoli, hoče petico, kaj pa je tista ena točka.
Učiteljica z avtoriteto vztraja, da je test ocenila pravilno, točke preštela, skrbno ocenjevala in tako naprej. Ne, mama vztraja, da zaradi tiste ene točke nižja ocena … Gre k ravnatelju, pritiska, mori, grozi s prijavo, ravnatelj stoji za svojimi zaposlenimi (oziroma bi moral).
Problem te točke eskalira v inšpekcijski pregled po možnosti vseh pisnih nalog. Itak, da najdejo napako, prav gotovo jo, ker je tudi najbolj natančen učitelj še vedno samo človek in kar je pri nekom ocenil z 1,5 točke, je dve ure pozneje pri 24. učencu mogoče ocenil z dvema točkama.
Inšpekcija vsa hepi, da je našla napako, prijava je bila upravičena, mama vsa ponosna, da bo otrok dobil tisto petico, naučila se je, da moram samo vztrajati, iti do konca, otrok se je naučil, da bo mama vse uredila, ker je učiteljica itak oseba, ki je ni treba spoštovati, saj pojma nima, slabo opravlja svoje delo …
Tako približno potekajo zadeve z eno točko, z eno modrico, z eno napačno besedo … Otroci danes v drugem, tretjem razredu učiteljici zabrusijo, da je to postala, ker za noben drug faks ni bila dovolj dobra. Ne vem, kje bi to drugje zvedeli kot pri svojih starših, pri drugih učiteljih sigurno ne.
Starše je treba izgnat iz šole in šolo iz doma. Mi smo se v naših časih bali celo čistilk, ker te je tudi z metlo, če ni šlo na prvo besedo.
[/quote]
TOČNO TAKO
Vem za učiteljico, ki je slovela po pravičnosti in dobrih rezultatih. Otroci so se je radi spominjali tudi kasneje. Ko je že tretjič dobila namig od zgoraj, da naj malo popusti oziroma pomete pod preprogo pri neksterih problemih, ki jih je izpostavila, se je prilagodila. Službo rabi, živci in zdravje pa so tudi nekaj vredni. Vseeno ji še vedno ni, a upirati se nima smisla, ker bi ona potegnila kratko.
[/quote]
In na ta namig od zgoraj verjetno niso niti malo vplivali starši njenih učencev, kajne?
Ne vem, s katerega planeta si.
Danes tole z avtoriteto zgleda takole.
Otrok dobi oceno štiri, za eno točko fali petico. Mama se takoj naslika v šoli, hoče petico, kaj pa je tista ena točka.
Učiteljica z avtoriteto vztraja, da je test ocenila pravilno, točke preštela, skrbno ocenjevala in tako naprej. Ne, mama vztraja, da zaradi tiste ene točke nižja ocena … Gre k ravnatelju, pritiska, mori, grozi s prijavo, ravnatelj stoji za svojimi zaposlenimi (oziroma bi moral).
Problem te točke eskalira v inšpekcijski pregled po možnosti vseh pisnih nalog. Itak, da najdejo napako, prav gotovo jo, ker je tudi najbolj natančen učitelj še vedno samo človek in kar je pri nekom ocenil z 1,5 točke, je dve ure pozneje pri 24. učencu mogoče ocenil z dvema točkama.
Inšpekcija vsa hepi, da je našla napako, prijava je bila upravičena, mama vsa ponosna, da bo otrok dobil tisto petico, naučila se je, da moram samo vztrajati, iti do konca, otrok se je naučil, da bo mama vse uredila, ker je učiteljica itak oseba, ki je ni treba spoštovati, saj pojma nima, slabo opravlja svoje delo …
Tako približno potekajo zadeve z eno točko, z eno modrico, z eno napačno besedo … Otroci danes v drugem, tretjem razredu učiteljici zabrusijo, da je to postala, ker za noben drug faks ni bila dovolj dobra. Ne vem, kje bi to drugje zvedeli kot pri svojih starših, pri drugih učiteljih sigurno ne.
Starše je treba izgnat iz šole in šolo iz doma. Mi smo se v naših časih bali celo čistilk, ker te je tudi z metlo, če ni šlo na prvo besedo.
[/quote]
Pa ti še jaz povem kako poteka pri eni od naših učiteljic zadeve z eno točko.
Tretina nalog v testu z možnimi petimi pravilnimi odgovori ima tri točke. Kakšen kriterij podeljevanja teh treh točk, na pet odgovorov ima ženska, ve le ona, ker ko si učenci med seboj teste pogledajo imajo zelo različno razdeljene te tri točke. Ampak otroci niso neumni in se dobro ve kdo od učencev ima privilegij več točk pri takih nalogah.
NIsem še šla v šolo zaradi tega, čeprav je bil otrok večkrat oškodovan za oceno, tudi končno, ampak vedno bolj razmišljam da grem, ali pa kar prijavo na inšpektorat, ker v resnici na ljubo, s šolniki se mi ne da ukvarjat, pa še časa nimam.
Pa ti še jaz povem kako poteka pri eni od naših učiteljic zadeve z eno točko.
Tretina nalog v testu z možnimi petimi pravilnimi odgovori ima tri točke. Kakšen kriterij podeljevanja teh treh točk, na pet odgovorov ima ženska, ve le ona, ker ko si učenci med seboj teste pogledajo imajo zelo različno razdeljene te tri točke. Ampak otroci niso neumni in se dobro ve kdo od učencev ima privilegij več točk pri takih nalogah.
NIsem še šla v šolo zaradi tega, čeprav je bil otrok večkrat oškodovan za oceno, tudi končno, ampak vedno bolj razmišljam da grem, ali pa kar prijavo na inšpektorat, ker v resnici na ljubo, s šolniki se mi ne da ukvarjat, pa še časa nimam.
[/quote]
Kriterije ocenjevanja posameznega testa mora učitelj imeti napisane in omogočiti vpogled vanje zainteresiranim.
In tako mora biti določeno tudi, ali slovnične napake pomenijo odbitek ene točke, manjkajoče ali odvečne vejice odbitek druge, koliko šteje smiseln in popoln odgovor pri vsakem izmed vprašanj itd.
A zdaj smo pristali že pri avtistih?
Šol za avtiste nimamo. Bi bilo tudi nesmiselno. Imamo pa šole s prilagojenim programom, kamor lahko gredo avtisti z nižjimi učnimi in splošnimi sposobnostmi. Na “posebnih šolah” se celo razdelijo v dve skupini: OŠ s prilagojenim programom in “oddelke”.
Avtisti, ki so večinoma Aspergerji, gredo v normalno izobraževanje, saj so po splošnih in učnih sposobnostih najmanj povprečni, večinoma pa kar nadpovprečni. Z njimi mora obvezno delati socialni pedagogo, psiholog in spec. pedagog, da jih učijo obnašanja in čustvenega odzivanja na dražljaje. Nekateri med njimi ne bodo nikoli zmožno življenja brez skrbnika, so pa lahko v veliki večini samostojni pri učenju in delu.
V Sloveniji imamo center za avtiste. Žal je podhranjen, ampak se delavci centra zelo trudijo, da pomagajo avtistom v Sloveniji. Če bi država (pa smo spet tam) malo prevetrila določene zakone in finančno bolje podprla center za avtiste, bi bilo za starše, sorodnike in avtiste same v Sloveniji zelo dobro poskrbljeno.
Ustanavljati šole za: avtiste, dislektike, ADHDjevce in vse druge skupine posebej nima smisla,. Imajo pa smisel centri. Otroke se pa deli na glede na učne in splošne psosobnosti v različne izobraževalne programe.
Oprosti, prosim!
Starši, da zbijajo avtoriteto učiteljem in vam, svetovalnim delavcem?
Če si na svojem področju maher, ti avtoritete nihče ne more zbiti. Tudi s poleni pod noge ne.
Avtoriteto si zbijate sami med seboj, ker med učitelji in vami, ter vodstvi šole, ni ustreznega sodelovanja, ker se ribate med seboj!
Tu tiči rak rana šolnikov.
In tako si avtoriteto zbijate sami sebi.
Starši le želijo red in strokovno, ter profesionalno delo vas vseh enako in za vse otroke.
[/quote]
Kaj naj ti oprostim? Sem vesela drugačnega mnenja. Res je, da je na nekaterih šolah po Sloveniji tudi teamsko delo zelo slabo. Opažam da na šolah v manjših naseljih vpliva na delo majhnost kadra. So pa tudi majhne šole, kjer sodelavci strokovno sodelujejo, in večje šole na drugi strani, kjer ne teče kot bi moralo.
Še vedno je to zelo majhen problem v primerjavi z današnjo generacijo staršev. Kot sem že pisala v tej temi: na srečo je še vedno večina staršev “normalnih”, žal pa število “tečnih” staršev narašča iz leta v leto. Starši, ki želijo red in strokovno obravnavo, imajo vedno mojo podporo, tudi če nergajo čez šolnike. Sem pristaš tega, da se zmore vse urediti s komunikacijo. Zato imam verjetno toliko klicev tudi v popoldanskem času s strani staršev in drugih sodelavk.
Žal pa obstajajo “tečni” starši, kot jih sama imenujem. To so starši, ki niso sposobni normalno pogledati na situacije, ki ne verjamejo, da tudi njihov otrok, kdaj pa kdaj česa ni zmožen ali je poreden. Pri takih tečnih starših so celo dobri predlogi, kako bi popravili stanje, neplodni. Ker starši nočejo sodelovati. Učitelje vidijo kot osebno grožnjo, se kot otroci postavijo v obrambni napad in sploh ne poskušajo razumeti situacij. Žal so to največkrat starši, ki imajo sami nižje sposobnosti in/ali duševne težave, zato sodelovanje na ravni odraslih z njimi ni mogoče. Taki starši rušijo sproti vso delo, ki ga tudi najbolj odgovorni strokovni delavci vložijo v otroka. Več škode se še vedno zgodi s strani staršev, in to so potem tisti najhujši primeri.
Ne pozabite, da govoriva o avtoriteti učitelja pred učencem. Vi bolj govorite o avtoriteti učitelja pred starši in splošno javnostjo. Tam se dogajajo težave, če strokovni delavci med seboj ne sodelujejo in se med seboj spodbijajo. Na težave z učenci, pa vpliva spodbijanje avtoritete s strani staršev. To sta dve različni situaciji in težavi, ki ju ni dobro zamenjevati.
Mene osebno ne zanima, kaj si o meni misli javnost, starši … Dokler moje avtoritete ne zbijajo v očeh otroka. In po mojih izkušnjah lažlje vzpostavim novo avtoriteto pri učencu, ki ga je drug strokovni delavec hote ali nehote odvrnil od mene. Če to storijo starši imam s takim učencem večje težave pri vzpostavitvi spoštljivega odnosa med nama. In ja, tudi odgovornim in dobrim učiteljem se zgodi, da nekdo z nami ni zadovoljen ali smo v situacijah, ko se nam podre avtoriteta. Pred tem ni nihče imun. Saj poznate rek, da vseh ljudi ne moremo zadovoljiti. Se pa kljub temu zmore sodelovati, če so odnosi spoštljivi. Ni potrebne nobene ljubezni in navezanosti s strani otrok do učiteljev.
Saj ti mora bit jasno, kakšno je stanje. Prvih nekaj dni je bilo polno direktnih poročevalcev situacije iz šole. Zdaj niti muksnit več nihče nič ne upa. Evo, takšna ti je situacija. Ne preproga, perzijska preproga ti je to.
[/quote]
A fotr je še svetovalec v Makedoniji?
Saj ni čudno, če ga pa ni!
A grozi pa ljudem kar po skypu al kako?
A fotr je še svetovalec v Makedoniji?
Saj ni čudno, če ga pa ni!
A grozi pa ljudem kar po skypu al kako?
[/quote]
Če še vedno svetuje po takšni pogodbi, ki je očitno precej sporna, potem je doma čisto dovolj, da lahko opravi vse kar v direktnem kontaktu.
http://reporter.si/clanek/slovenija/vrhovni-sodnik-miodrag-dordevic-protizakonito-mastno-sluzi-477970