V zvezi s postom o dogajanju na OŠ Poljane: tega otroka so se s stavko znebili že prej, na drugi šoli
To je tudi moja praksa. Žal v nekaterih (najhujših) primerih, to komaj kaj pomaga, ker starši teh otrok meni kot strokovnjaku zbijajo avtoriteto (v očeh otroka sem samo ena zatežena učiteljica), hkrati pa rušijo doma delo, ki sem ga z otrokom v šoli uspela doseči.
Tako je. Za psihopate imamo primerne inštitucije in organe, da se izvede preselitev v primerno inštitucijo. Ojoj to pa že ne. Saj je samo otrok? Vsak psihopat je nekoč bil samo otrok. Tudi tisti s kladivom iz Kamnika…
[/quote]
Zanimiv odgovor. Poglej na internetu, obstaja članek, ko ena od kolegic govori ravno o tem, da so psihopati med otroci, ker se psihopat rodi tak. Zelo zanimivo branje, mislim, da ti bo všeč.
Res je, pri težavah z interakcijo v skupini mora sodelovati tudi socialni pedagog. Žal smo strokovno na teh področjih (otroci s PP v redni OŠ) tako podhranjeni, da na koncu delamo vsi vse. Kar pomeni, da moram jaz včasih opraviti delo socialnega pedagoga ali pa delo razrednega/predmetnega učitelja. Kadrovsko bi bilo tudi dobro zadeve (zakonsko) bolje urediti. In uvesti centre, ne da spec. pedagog jemlje otroka od rednega pouka. Ker potem moram recimo jaz predelati z otrokom učno snov, ki jo isti čas jemljejo njegovi sošolci v razredu. Namesto da bi delala z otrokom stvari, ki so moje področje. Če pa delam po svojem načrtu, pa ima ta otrok dvakrat več dela, pa že tako ali tako potrebuje več časa za enako delo kot sošolci. Kar pa do njega spet ni “fer”.
Iz tujine smo prepisali zakone, razmer za te zakone pa nismo uredili. S podobnimi težavami se srečujejo tudi drugi strokovni delavci.
Leni in nesposobni samo plezal bi po druzbeni lestvici kjer zanejo slavo in strahospostovanje medtem ko ne bi enega otroka vzgojili..traja predolgo in ni casti in poklonov,denarja tudi ne. Raje mu odpustke kupujejo dokler grep,otem pa ustrahujejo,manipulirajo in tako v tem stilu. Sele ko ga te svinje od ljudi spustijo iz rok se kot odrasel lahko spravi na pot samozorenja in samokultivacije. Ker je bilo starsem prenaporno,prezamudno in premalo zvelicavno. Otrok je posledica.
[/quote]
Prav imate. Kljub vsem rešljivim in nerešljivim težavam, so en velik problem tudi starši. Ki so iz leta v leto bolj zahtevni in vedno bolj zbijajo avtoriteto učiteljem. Ne rečem, da ni slabih učiteljev, ampak namesto spoštljivega dela z ostalimi, večina staršev dandanes ne pomisli, kakšno škodo dela otrokom. Večina teh staršev pa enostavno svojo mržnjo do šole prenaša na svoje otroke, bolj ali manj nezavedno. Pa niti ni nujno, da ta mržnja izvira zaradi učiteljev. Smo imeli mamo otroka, ki je svoja osnovnošolska leta sovražila zaradi sošolcev in ne učiteljic.
To je nastalo delno tudi zaradi tega, ker danes velja “svoboda govora”, potem pa ljudje mislijo, da lahko rečejo čisto vse, kar jim prileti na pamet. Ko je jezik hitrejši kot pamet, imamo pa težave.
So pa zaenkrat ti “tečni” starši še v manjšini.
To je tudi moja praksa. Žal v nekaterih (najhujših) primerih, to komaj kaj pomaga, ker starši teh otrok meni kot strokovnjaku zbijajo avtoriteto (v očeh otroka sem samo ena zatežena učiteljica), hkrati pa rušijo doma delo, ki sem ga z otrokom v šoli uspela doseči.
Zanimiv odgovor. Poglej na internetu, obstaja članek, ko ena od kolegic govori ravno o tem, da so psihopati med otroci, ker se psihopat rodi tak. Zelo zanimivo branje, mislim, da ti bo všeč.
Res je, pri težavah z interakcijo v skupini mora sodelovati tudi socialni pedagog. Žal smo strokovno na teh področjih (otroci s PP v redni OŠ) tako podhranjeni, da na koncu delamo vsi vse. Kar pomeni, da moram jaz včasih opraviti delo socialnega pedagoga ali pa delo razrednega/predmetnega učitelja. Kadrovsko bi bilo tudi dobro zadeve (zakonsko) bolje urediti. In uvesti centre, ne da spec. pedagog jemlje otroka od rednega pouka. Ker potem moram recimo jaz predelati z otrokom učno snov, ki jo isti čas jemljejo njegovi sošolci v razredu. Namesto da bi delala z otrokom stvari, ki so moje področje. Če pa delam po svojem načrtu, pa ima ta otrok dvakrat več dela, pa že tako ali tako potrebuje več časa za enako delo kot sošolci. Kar pa do njega spet ni “fer”.
Iz tujine smo prepisali zakone, razmer za te zakone pa nismo uredili. S podobnimi težavami se srečujejo tudi drugi strokovni delavci.
Prav imate. Kljub vsem rešljivim in nerešljivim težavam, so en velik problem tudi starši. Ki so iz leta v leto bolj zahtevni in vedno bolj zbijajo avtoriteto učiteljem. Ne rečem, da ni slabih učiteljev, ampak namesto spoštljivega dela z ostalimi, večina staršev dandanes ne pomisli, kakšno škodo dela otrokom. Večina teh staršev pa enostavno svojo mržnjo do šole prenaša na svoje otroke, bolj ali manj nezavedno. Pa niti ni nujno, da ta mržnja izvira zaradi učiteljev. Smo imeli mamo otroka, ki je svoja osnovnošolska leta sovražila zaradi sošolcev in ne učiteljic.
To je nastalo delno tudi zaradi tega, ker danes velja “svoboda govora”, potem pa ljudje mislijo, da lahko rečejo čisto vse, kar jim prileti na pamet. Ko je jezik hitrejši kot pamet, imamo pa težave.
So pa zaenkrat ti “tečni” starši še v manjšini.
[/quote]
Oprosti, prosim!
Starši, da zbijajo avtoriteto učiteljem in vam, svetovalnim delavcem?
Če si na svojem področju maher, ti avtoritete nihče ne more zbiti. Tudi s poleni pod noge ne.
Avtoriteto si zbijate sami med seboj, ker med učitelji in vami, ter vodstvi šole, ni ustreznega sodelovanja, ker se ribate med seboj!
Tu tiči rak rana šolnikov.
In tako si avtoriteto zbijate sami sebi.
Starši le želijo red in strokovno, ter profesionalno delo vas vseh enako in za vse otroke.
To je tudi moja praksa. Žal v nekaterih (najhujših) primerih, to komaj kaj pomaga, ker starši teh otrok meni kot strokovnjaku zbijajo avtoriteto (v očeh otroka sem samo ena zatežena učiteljica), hkrati pa rušijo doma delo, ki sem ga z otrokom v šoli uspela doseči.
Zanimiv odgovor. Poglej na internetu, obstaja članek, ko ena od kolegic govori ravno o tem, da so psihopati med otroci, ker se psihopat rodi tak. Zelo zanimivo branje, mislim, da ti bo všeč.
Res je, pri težavah z interakcijo v skupini mora sodelovati tudi socialni pedagog. Žal smo strokovno na teh področjih (otroci s PP v redni OŠ) tako podhranjeni, da na koncu delamo vsi vse. Kar pomeni, da moram jaz včasih opraviti delo socialnega pedagoga ali pa delo razrednega/predmetnega učitelja. Kadrovsko bi bilo tudi dobro zadeve (zakonsko) bolje urediti. In uvesti centre, ne da spec. pedagog jemlje otroka od rednega pouka. Ker potem moram recimo jaz predelati z otrokom učno snov, ki jo isti čas jemljejo njegovi sošolci v razredu. Namesto da bi delala z otrokom stvari, ki so moje področje. Če pa delam po svojem načrtu, pa ima ta otrok dvakrat več dela, pa že tako ali tako potrebuje več časa za enako delo kot sošolci. Kar pa do njega spet ni “fer”.
Iz tujine smo prepisali zakone, razmer za te zakone pa nismo uredili. S podobnimi težavami se srečujejo tudi drugi strokovni delavci.
Prav imate. Kljub vsem rešljivim in nerešljivim težavam, so en velik problem tudi starši. Ki so iz leta v leto bolj zahtevni in vedno bolj zbijajo avtoriteto učiteljem. Ne rečem, da ni slabih učiteljev, ampak namesto spoštljivega dela z ostalimi, večina staršev dandanes ne pomisli, kakšno škodo dela otrokom. Večina teh staršev pa enostavno svojo mržnjo do šole prenaša na svoje otroke, bolj ali manj nezavedno. Pa niti ni nujno, da ta mržnja izvira zaradi učiteljev. Smo imeli mamo otroka, ki je svoja osnovnošolska leta sovražila zaradi sošolcev in ne učiteljic.
To je nastalo delno tudi zaradi tega, ker danes velja “svoboda govora”, potem pa ljudje mislijo, da lahko rečejo čisto vse, kar jim prileti na pamet. Ko je jezik hitrejši kot pamet, imamo pa težave.
So pa zaenkrat ti “tečni” starši še v manjšini.
[/quote]
Jaz sem iz stroke. Sicer ene druge stroke, ampak če povem po pravici, je polovica strok sama sebi v namen, vključno s tvojo. Problematičnim otrokom bi veliko bolj kot stroka koristilo nekaj izkušenih mam in očetov, ki imajo ohranjene še nekaj zdrave pameti.
Oprosti, prosim!
Starši, da zbijajo avtoriteto učiteljem in vam, svetovalnim delavcem?
Če si na svojem področju maher, ti avtoritete nihče ne more zbiti. Tudi s poleni pod noge ne.
Avtoriteto si zbijate sami med seboj, ker med učitelji in vami, ter vodstvi šole, ni ustreznega sodelovanja, ker se ribate med seboj!
Tu tiči rak rana šolnikov.
In tako si avtoriteto zbijate sami sebi.
Starši le želijo red in strokovno, ter profesionalno delo vas vseh enako in za vse otroke.
[/quote]
Ti resno verjameš temu, kar pišeš?
Avtoriteto se lahko nekomu kompetentnemu zbije nekomu precej enostavno, če le ima tisti drugi dovolj moči, časa, podpore.
Znanje oz. strokovnost nekoga nikakor ni garancija, da je ‘nedotakljiv’ oz. avtoriteta, ki jo bodo drugi pustili, da v miru strokovno dela to, kar najbolje zna.
Ti resno verjameš temu, kar pišeš?
Avtoriteto se lahko nekomu kompetentnemu zbije nekomu precej enostavno, če le ima tisti drugi dovolj moči, časa, podpore.
Znanje oz. strokovnost nekoga nikakor ni garancija, da je ‘nedotakljiv’ oz. avtoriteta, ki jo bodo drugi pustili, da v miru strokovno dela to, kar najbolje zna.
[/quote]
Kakšno avtoriteto ti lahko zbijem, če si na svojem strokovnem področju tako kompetentna, da me, po domače, pelješ scat, brez, da povzdigneš glas, ter mi obrazloziš, pojasniš, argumentiraš, vse, kar potrebujem vedeti? Tudi to, kako in kje, s čim, ga jaz krasim!
Da vidim, da delaš dobro, strokovno in profesionalno, da imaš o tem vidne napredke, tudi jasno zastavljeno vizijo, ki so tudi meni v korist, ne le mojemu otroku, ki s tem le pridobiva.
Pa četudi mi bo treba s tabo tesno sodelovati, ker drugače napredka in uspehov ne bo!
Take it or leave it. Če ne bom, si posledice pripišem sebi!
Si toliko kompetentna, da si mi to, ali svojim kolegom, ter vodstvu firme, sposobna predočiti, brez pardona? Če si, potem bi morala to že prej razumeti!
Nikjer pa ni rečeno, da me šef ne bo zamenjal s kuro počepo.
Ampak, skupaj z mojo avtoriteto odpustil, se razumeva!
Butec bom takrat, ko se spustim na njegov nivo in mu dovolim, da mi avtoriteto zbije.
Na svojem področju sem strokovnjak jaz in to tudi zagovarjam s svojimi strokovnimi uspešnimi dosežki. Ki niso miloščina nekega butca, ki se spušča v moje delo, ker bom njegova kura počepa, temveč plod mojega LASTNEGA DELA!
In nehajte jamrati, kaj se ne da, temveč dokažite in pokažite rezultate!
Če niste kure počepe…
Šolniki si res zbijajo avtoriteto med seboj. Predvsem zato, ker bo kar nekaj ravnateljev pokimalo prej staršu kot pa svojemu strokovnemu delavcu. Dela svojega delavca niti ne bo pripravljen raziskati in upoštevati strokovne argumente.
Sicer so tudi ravnatelji z veliko začetnico. A prav bi bilo, da bi bilo takšnih, normalnih in kompetentnih predvsem pa strokovno podkovanih, bistveno več.
Če že niso iz stroke, naj vsaj poiščejo odgovore v stroki in raziščejo situacijo nad katero se starši pritožujejo, sami pa jim ponižno kimajo.
Kdo je tu kokoška počepa, če že pri vodstvu ne štima?
Kakšno avtoriteto ti lahko zbijem, če si na svojem strokovnem področju tako kompetentna, da me, po domače, pelješ scat, brez, da povzdigneš glas, ter mi obrazloziš, pojasniš, argumentiraš, vse, kar potrebujem vedeti? Tudi to, kako in kje, s čim, ga jaz krasim!
Da vidim, da delaš dobro, strokovno in profesionalno, da imaš o tem vidne napredke, tudi jasno zastavljeno vizijo, ki so tudi meni v korist, ne le mojemu otroku, ki s tem le pridobiva.
Pa četudi mi bo treba s tabo tesno sodelovati, ker drugače napredka in uspehov ne bo!
Take it or leave it. Če ne bom, si posledice pripišem sebi!
Si toliko kompetentna, da si mi to, ali svojim kolegom, ter vodstvu firme, sposobna predočiti, brez pardona? Če si, potem bi morala to že prej razumeti!
Nikjer pa ni rečeno, da me šef ne bo zamenjal s kuro počepo.
Ampak, skupaj z mojo avtoriteto odpustil, se razumeva!
Butec bom takrat, ko se spustim na njegov nivo in mu dovolim, da mi avtoriteto zbije.
Na svojem področju sem strokovnjak jaz in to tudi zagovarjam s svojimi strokovnimi uspešnimi dosežki. Ki niso miloščina nekega butca, ki se spušča v moje delo, ker bom njegova kura počepa, temveč plod mojega LASTNEGA DELA!
In nehajte jamrati, kaj se ne da, temveč dokažite in pokažite rezultate!
Če niste kure počepe…
[/quote]
Nisem več naivna petnajstletnica, ki bi verjela v pravljice.
Imam dovolj izkušenj in vem za dovolj raznoraznih prigod iz mnogih strok, da mi.je že dolgo jasno, da biti avtoriteta nikakor ne pomeni tudi biti najboljši.
In tudi po drugi strani tudi mirno, strokovno argumentiranje in delo nekoga ni zagotovilo, da bo druga stran (ali nadrejeni) to sprejela kot kakovostno in njemu sprejemljivo pomoč oz. delovanje.
In takšen ‘nasprotnik’ ti lahko naredi precej škode. Tako finančne kot pri ugledu. Četudi se na koncu izkaže, da nima prav. Imel pa je čas ali možnost ti oteževati ali celo onemogočati tvoje strokovno delo.
In potem tvoje delo (praviloma manj kvalitetno, a nekomu bolj všečno) prevzame kura, če uporabim tvoj besednjak …
Nisem več naivna petnajstletnica, ki bi verjela v pravljice.
Imam dovolj izkušenj in vem za dovolj raznoraznih prigod iz mnogih strok, da mi.je že dolgo jasno, da biti avtoriteta nikakor ne pomeni tudi biti najboljši.
In tudi po drugi strani tudi mirno, strokovno argumentiranje in delo nekoga ni zagotovilo, da bo druga stran (ali nadrejeni) to sprejela kot kakovostno in njemu sprejemljivo pomoč oz. delovanje.
In takšen ‘nasprotnik’ ti lahko naredi precej škode. Tako finančne kot pri ugledu. Četudi se na koncu izkaže, da nima prav. Imel pa je čas ali možnost ti oteževati ali celo onemogočati tvoje strokovno delo.
In potem tvoje delo (praviloma manj kvalitetno, a nekomu bolj všečno) prevzame kura, če uporabim tvoj besednjak …
[/quote]
Potem že veš, kako se stvarem streže.
Ko počepneš prvič, boš morala počepati do konca življenja.
Najprej vztrajati pred kolegi in starši, ravnatelj slej, ko prej uvidi, da delaš dobro, celo odlično in nad pričakovanji, ter prav.
Da se s tabo pravzaprav on promovira.
Kolikokrat jih pa fašeš v tem času v pleksus, pa ne od otrok, ki so ti ravno v oporo in na tvoji strani, pa sama veš. Nebrojkrat.
Zato treniraš trebušne mišice, hahaha. Ali nabaviš protikilni steznik.
Druga zadeva je pa ta, da zgledi vlečejo.
Tisti, ki tudi niso kure počepe, gredo kmalu s teboj vštric.
Če prešteješ vse otroke in njihove starše, ki so “šli skozi tvoje roke”, ki so ti hvaležni vse življenje, tudi tisti, ki so te najprej želeli spotakniti, jih je kar za veliko množico.
Kolegom se pa tudi počasi začne svitati, še vedno se jim je, povsod.
Res verjameš, da ti noben ne more zbiti avtoritete? Saj ti je ne bi na tvojem strokovnem področju in z utemeljitvami, ne skrbi. Začne se s pripombami na osebnem nivoju (Kaj se pa ta kura gre?! Saj ni normalna!), seveda za hrbtom, nadaljuje pa s podpihovanjem otrok (Čisto preveč zahteva od vas, krivico vam dela.), pripombami na tvoje privatno življenje (saj ni važno, ali je res.) in kakšno sočno govorico in kaj hitro začne tvoja avtoriteta škripati. Preden sploh ugotoviš, kaj se dogaja (ker ti tega jasno ne bo nihče šel govorit), pol zadev že velja za resnične. Pa pomaga tudi, če se začnejo vrstiti obiski inšpekcij zaradi anonimk proti tebi in tvoja avtoriteta je le še spomin.
Videno pri kolegici. Šlo pa je tudi za zelo ugledne starše. Zakaj ji nismo pomagali? Ker v taki situaciji ne moreš. Ker nas je tistih par, ki smo zadevo bremzali, obveljalo za problematične.
Otroci nikdar ne padejo na tako bv fore, že predšolski ne, tudi lastnim staršem ne. Pa tudi ostali starši ne.
Takega delavca pa zdriblajo določene klike med kolegi, pri ali z vodstvom.
Koneckoncev so za vsak incident, ki se zgodi, zapisniki, kajne? Tudi potem z driblanjem sodelavca v glavo. Zakaj že, če ne zaradi ljubosumnosti parih, ki se počutijo hudo ogroženi?
Ampak, on ima še vedno veljavo pri otrokih in pri starših. Oni ne pozabijo, da je pravičen, ima red in posledično uspeh.
Saj so inšpektorji za šolstvo ravno zato, da ščitijo tako driblane med kolegi samimi.
To je znano že vsaj od Gabrovega ministrovanja.
Sicer pa ne poznam nikogar, ki ne bi šel vsaj skozi poskus take diskreditacije.
Treba se je dokazati, vztrajati. Brez počepanja.
Potem že veš, kako se stvarem streže.
Ko počepneš prvič, boš morala počepati do konca življenja.
Najprej vztrajati pred kolegi in starši, ravnatelj slej, ko prej uvidi, da delaš dobro, celo odlično in nad pričakovanji, ter prav.
Da se s tabo pravzaprav on promovira.
Kolikokrat jih pa fašeš v tem času v pleksus, pa ne od otrok, ki so ti ravno v oporo in na tvoji strani, pa sama veš. Nebrojkrat.
Zato treniraš trebušne mišice, hahaha. Ali nabaviš protikilni steznik.
Druga zadeva je pa ta, da zgledi vlečejo.
Tisti, ki tudi niso kure počepe, gredo kmalu s teboj vštric.
Če prešteješ vse otroke in njihove starše, ki so “šli skozi tvoje roke”, ki so ti hvaležni vse življenje, tudi tisti, ki so te najprej želeli spotakniti, jih je kar za veliko množico.
Kolegom se pa tudi počasi začne svitati, še vedno se jim je, povsod.
[/quote]
Nisem šolnik oz. v sorodnih poklicih.
Kot mama pa spremljam to področje precej skrbno.
In tako kot se meni več ne da ubadati s tvojim trmoglavljenjem, se tudi veliko dobrim učiteljem več ne da dokazovati svojega prav ne proti nadrejenim, ne proti staršem. In raje ali začno slabo delati ali zapustijo pedagoške vrste. Ker takšne zadeve enostavno preveč izčrpavajo človeka in ne zmore več vsakodnevnega brezplodnega zaletavanja z glavo v zid.
Žal to najbolj negativno vpliva na otroke. Posledično pa kasneje na celo družbo.
In ja, otroci zelo hitro razumejo medčloveške odnose. Veliko bolje kot si nas večina odraslih predstavlja.
Tako da jih večina zelo dobro ve, kdaj starši in pedagogi sodelujemo (in sodelujejo tudi otroci) in kdaj smo na nasprotnih bregovih (in otroci to izkoristijo).
Nisem šolnik oz. v sorodnih poklicih.
Kot mama pa spremljam to področje precej skrbno.
In tako kot se meni več ne da ubadati s tvojim trmoglavljenjem, se tudi veliko dobrim učiteljem več ne da dokazovati svojega prav ne proti nadrejenim, ne proti staršem. In raje ali začno slabo delati ali zapustijo pedagoške vrste. Ker takšne zadeve enostavno preveč izčrpavajo človeka in ne zmore več vsakodnevnega brezplodnega zaletavanja z glavo v zid.
Žal to najbolj negativno vpliva na otroke. Posledično pa kasneje na celo družbo.
In ja, otroci zelo hitro razumejo medčloveške odnose. Veliko bolje kot si nas večina odraslih predstavlja.
Tako da jih večina zelo dobro ve, kdaj starši in pedagogi sodelujemo (in sodelujejo tudi otroci) in kdaj smo na nasprotnih bregovih (in otroci to izkoristijo).
[/quote]
Ne poznam nobenega dobrega učitelja, da je začel po uspešnem in dobrem delu, slabo delati.
Kot tudi ne, da ni s časom imel na svoji strani enako dobrih kolegov, ki furajo celo šolo.
Tudi sam ni zapustil ta stan.
So se pa mnogi dobri znašli na cesti, ko je pričel v šolstvu veljati zakon o zaposlovanju, ki do l.2007 v tej branži ni veljal in so bili mnogi do tedaj zaposleni le vsakič za eno leto, čeprav z vso potrebno izobrazbo in izkušnjami, dobri delavci.
Ko jih je bilo treba zaposliti za n.č., je nastal problem. Tak je še danes. Kako zaposliti delavce, ki bodo za manj denarja opravili delo, ki ga niso sposobni.
Nikarte ne misli, da je ta primer kaj modernega, nekaj novega.
Povprašaj ljudi, ki so že v penziji.
Ponavljam, za noben primer ne vem, da bi starši uspeli zmanipulirati tako otroke, kot učiteljski zbor, z lažmi, da bi odpustili učitelja.
Če veš, napiši le šolo in pred koliko časa, nič drugega.
Poznam pa ogromno primerov, kjer so zaradi pritiskov kolegov in izsiljevanj, groženj, s strani vodstev šol, vrtcev, delavci sami raje odšli.
Ne poznam nobenega dobrega učitelja, da je začel po uspešnem in dobrem delu, slabo delati.
Kot tudi ne, da ni s časom imel na svoji strani enako dobrih kolegov, ki furajo celo šolo.
Tudi sam ni zapustil ta stan.
So se pa mnogi dobri znašli na cesti, ko je pričel v šolstvu veljati zakon o zaposlovanju, ki do l.2007 v tej branži ni veljal in so bili mnogi do tedaj zaposleni le vsakič za eno leto, čeprav z vso potrebno izobrazbo in izkušnjami, dobri delavci.
Ko jih je bilo treba zaposliti za n.č., je nastal problem. Tak je še danes. Kako zaposliti delavce, ki bodo za manj denarja opravili delo, ki ga niso sposobni.
Nikarte ne misli, da je ta primer kaj modernega, nekaj novega.
Povprašaj ljudi, ki so že v penziji.
Ponavljam, za noben primer ne vem, da bi starši uspeli zmanipulirati tako otroke, kot učiteljski zbor, z lažmi, da bi odpustili učitelja.
Če veš, napiši le šolo in pred koliko časa, nič drugega.
Poznam pa ogromno primerov, kjer so zaradi pritiskov kolegov in izsiljevanj, groženj, s strani vodstev šol, vrtcev, delavci sami raje odšli.
[/quote]
Srveda ne bom pisala o konkretnih primerih.
Vem pa za primere, ko so zelo dobri in zavzeti učitelji zaradi (neupravičenih) pritiskov staršev tako fizično kot psihično zboleli (pa četudi so imeli ravnatelje na svoji strani), ko enostavno več nimajo volje se ukvarjati z vsemi vedno novimi neumnostmi, ki jim jih nalaga sistem itd.
Že samo to, kar pišeš, da morajo učitelji za vsak dogodek, najsi bo resen incident ali samo nek manjši pripetljaj, pisati zapisnike, poročila in opažanja, je pogosto nepotrebno pretiravanje.
Srveda ne bom pisala o konkretnih primerih.
Vem pa za primere, ko so zelo dobri in zavzeti učitelji zaradi (neupravičenih) pritiskov staršev tako fizično kot psihično zboleli (pa četudi so imeli ravnatelje na svoji strani), ko enostavno več nimajo volje se ukvarjati z vsemi vedno novimi neumnostmi, ki jim jih nalaga sistem itd.
Že samo to, kar pišeš, da morajo učitelji za vsak dogodek, najsi bo resen incident ali samo nek manjši pripetljaj, pisati zapisnike, poročila in opažanja, je pogosto nepotrebno pretiravanje.
[/quote]
Ne. Pač pa še kako potreben dokument, ko gre kaj narobe.
Učitelj, vzgojitelj, dela s skupino otrok.
Tudi življenja smo že reševali, rešili.
Ko delaš z otroki, ti je to, varnost otrok, na prvem mestu.
Grožnje in izsiljevanja staršev pa imajo mejo. Tudi zakonsko.
Tudi oni niso imuni pred pregonom zaradi preganjanja in groženj ljudem. Kot je tudi v tem primeru teh dveh staršev. Pri njima je celo zlorabljanje javnih položajev, na katerih sta. Enkrat je tudi takim treba stopiti na prste in jih ustrezno kaznovati.
Srveda ne bom pisala o konkretnih primerih.
Vem pa za primere, ko so zelo dobri in zavzeti učitelji zaradi (neupravičenih) pritiskov staršev tako fizično kot psihično zboleli (pa četudi so imeli ravnatelje na svoji strani), ko enostavno več nimajo volje se ukvarjati z vsemi vedno novimi neumnostmi, ki jim jih nalaga sistem itd.
Že samo to, kar pišeš, da morajo učitelji za vsak dogodek, najsi bo resen incident ali samo nek manjši pripetljaj, pisati zapisnike, poročila in opažanja, je pogosto nepotrebno pretiravanje.
[/quote]
Vem za učiteljico, ki je slovela po pravičnosti in dobrih rezultatih. Otroci so se je radi spominjali tudi kasneje. Ko je že tretjič dobila namig od zgoraj, da naj malo popusti oziroma pomete pod preprogo pri neksterih problemih, ki jih je izpostavila, se je prilagodila. Službo rabi, živci in zdravje pa so tudi nekaj vredni. Vseeno ji še vedno ni, a upirati se nima smisla, ker bi ona potegnila kratko.
Vem za učiteljico, ki je slovela po pravičnosti in dobrih rezultatih. Otroci so se je radi spominjali tudi kasneje. Ko je že tretjič dobila namig od zgoraj, da naj malo popusti oziroma pomete pod preprogo pri neksterih problemih, ki jih je izpostavila, se je prilagodila. Službo rabi, živci in zdravje pa so tudi nekaj vredni. Vseeno ji še vedno ni, a upirati se nima smisla, ker bi ona potegnila kratko.
[/quote]
Torej so jo zjebali v šoli, vodstvo, ne pa starši.
Sicer zaradi politično nastavljenih vodstev.
Ne. Pač pa še kako potreben dokument, ko gre kaj narobe.
Učitelj, vzgojitelj, dela s skupino otrok.
Tudi življenja smo že reševali, rešili.
Ko delaš z otroki, ti je to, varnost otrok, na prvem mestu.
Grožnje in izsiljevanja staršev pa imajo mejo. Tudi zakonsko.
Tudi oni niso imuni pred pregonom zaradi preganjanja in groženj ljudem. Kot je tudi v tem primeru teh dveh staršev. Pri njima je celo zlorabljanje javnih položajev, na katerih sta. Enkrat je tudi takim treba stopiti na prste in jih ustrezno kaznovati.
[/quote]
Ne vem, s katerega planeta si.
Danes tole z avtoriteto zgleda takole.
Otrok dobi oceno štiri, za eno točko fali petico. Mama se takoj naslika v šoli, hoče petico, kaj pa je tista ena točka.
Učiteljica z avtoriteto vztraja, da je test ocenila pravilno, točke preštela, skrbno ocenjevala in tako naprej. Ne, mama vztraja, da zaradi tiste ene točke nižja ocena … Gre k ravnatelju, pritiska, mori, grozi s prijavo, ravnatelj stoji za svojimi zaposlenimi (oziroma bi moral).
Problem te točke eskalira v inšpekcijski pregled po možnosti vseh pisnih nalog. Itak, da najdejo napako, prav gotovo jo, ker je tudi najbolj natančen učitelj še vedno samo človek in kar je pri nekom ocenil z 1,5 točke, je dve ure pozneje pri 24. učencu mogoče ocenil z dvema točkama.
Inšpekcija vsa hepi, da je našla napako, prijava je bila upravičena, mama vsa ponosna, da bo otrok dobil tisto petico, naučila se je, da moram samo vztrajati, iti do konca, otrok se je naučil, da bo mama vse uredila, ker je učiteljica itak oseba, ki je ni treba spoštovati, saj pojma nima, slabo opravlja svoje delo …
Tako približno potekajo zadeve z eno točko, z eno modrico, z eno napačno besedo … Otroci danes v drugem, tretjem razredu učiteljici zabrusijo, da je to postala, ker za noben drug faks ni bila dovolj dobra. Ne vem, kje bi to drugje zvedeli kot pri svojih starših, pri drugih učiteljih sigurno ne.
Starše je treba izgnat iz šole in šolo iz doma. Mi smo se v naših časih bali celo čistilk, ker te je tudi z metlo, če ni šlo na prvo besedo.