Vam je kdaj žal da imate psa?
Bolog, 19.04.2022 ob 11:56
me zanima927, 19.04.2022 ob 11:54
Vprašanje za tiste, ki imate psa: vam je kdaj žal da ga imate? Mogoče ko je treba v dežju na sprehod ali ko greste na dopust?
Sprašujem zato, ker imam vedno večjo željo si psa omislit, pa mi nek razum v glavi pravi da raje ne. Kolebam skratka.
Sem gor rasla z njimi, vedno je bil pes pri hiši, ampak seveda…glavno skrb so prevzeli starši. Mi otroci smo bili samo za “talušno”.
No, če se komu ljubi kaj v vezi s tem bm hvaležna.
Golob je obljubil pasji davek, če bo izvoljen. Ker pes je bojda luksuz in okoljski problem in luksuz bo pod levo oblastjo obdavčen. Socializem pač
Nisem za Goloba, ampak, bi ga volila pa samo zaradi tega, če je to res. Psi onesnažujejo okolje bolj kot ljudje!
Pozdravljeni, imam psa 12 let. Ne bi rekla, da mi je žal. Je veliko dobrega, če imaš psa. Veliko se giblješ, to bitje imaš rad in on tebe, za otroke je super imeti psa. Vendar, je finančen strošek in dodatna obveza. Izlete je potrebno prilagajati, vsakemu ne moreš na obiske, sploh če imaš psa, ki ni navajen biti sam, lahko imaš velike težave. Potrebno ga je vzgajati ali prevzgajati. Da ne govorim o dopustih. Če ga vzameš zraven, kam sploh iti. Če je doma, kdo ga bo čuval. Recimon naša, ko je pri drugih v varstvu, zelo malo je hrane, je žalostna. Tak da, naslednji pes bo šele, ko bom v penziji. Sprehodi so še najmanjša skrb. Lp
Mi imamo nemškega boxerja od januarja in priznam da na začetku sva se spraševala ali sva naredila napako, ko sva imela celo stanovanje polulano in pokakano in ja ko je bilo potrebno sredi noči hodit po snegu ven tudi ni bilo luštno. Ampak skozi čas je postalo vse lažje in zdaj se imamo super. pozabiš na vse ,ko vidiš kakšno brezpogojno ljubezen ti izkazuje pes.Kar se tiče dopustov pa spet ni tak problem, obstajajo hoteli tudi za pse. Jaz vam toplo priporočam da si ga omislite 🙂
Pes je po moje najboljša stvar, ki se ti lahko zgodi v življenju. Ko mi je prejšnji preminil od starosti, si novega zaradi prenove hiše nismo omislili, saj če se mu ne moreš posvetiti, ga raje ne imej. Je pa ta čas bila posebna praznina, ki ti je tudi družina ne zapolni. Sedaj imam drugega psa že dve leti in vam povem, da je to res človekov najboljši prijatelj, sreča na vrvici, veselje od veselja. Je res, da ima svoje trenutke 🤣🤣, drugače pa milina. Toplo priporočam vsakemu, ki se je pripravljen odreči udobju naslonjača. Je tudi strošek, vendar vreden vsakega centa.
Mislim, da vsi ti minusi ki so pri tem odtehtajo tisto kar ti pes da. Ko si žalosten je žalosten s tabo, ko si vesel je vesel s tabo. Odnos s paom je tezko opisati. Meni bi manjkal ce ga ne bi bilo. Sprehod je zanj enako kot za nas kava s prijateljico. Pravijo da so sprehodi za njih “pasji facebook.
Moj fant je želel točno določeno pasmo psa, ki so poznani kot dokaj zahtevna pasma. Za ene nevarni in ja,če bi ugriznil, je to velik pes. Jaz pa samo da imava psa.
Zdaj je večinoma pes moja skrb, psa pa prej nisem imela,sem se pa razumela z zahtevnejšimi pasmami brez problema. Tako da zdaj je tako, da naporno je sicer včasih zelo, ker nimava glih čivave in pes je mlad. Zamenjam pa ne in pes je na prvem.mestu in tudi ko so počitnice, dopusti, se gleda najprej na psa. Ta moj pes je tak razvajen srečko, jaz ga ne menjam za nič in niti malo mi ni žal. Moj moj za vedno. Se niti ne da opisat te ljubezni. Brezpogojna.
dejansko mi je, 21.04.2022 ob 17:34
Imam psa in mačke. In slabo zdravje. Pred 10 leti, ko sem posvojila mladička, pa 5 mačk, sem bila zdrava. Kdo bo skrbel za njih, ko me ne bo več? Samo voda, hrana in streha nad glavo niso dovolj. Ljubezen do njih je tisto kar šteje in tega ne bodo več imele.
Te razumem in je to tudi moj strah, če bi ga imela. Se mi pa zdi, da nam živalice dajejo optimizem, voljo do življenja in pripomorejo k boljšemu počutju in verjetno tudi zdravju.
Verjamem, da so močno navezani nate, a morda ni tako črno. Se najdejo ljudje, ki ljubljenčkom, čeprav niso njihovi, tudi v čustvenem smislu veliko dajo. Sama ga le občasno pazim, pa ga imam tako iskreno rada, da se sama sebi čudim. Prej tega ne bi verjela. Tudi kuža je name zelo navezan. Drži se in srečno!
..sploh si ne predstavljam življenja brez.
Celo življenje imamo pse.
Je del družine, dopustujemo ,potujemo,jadramo,hribolazimo,ribarimo,lovimo …
Ga ne dojemam kot strošek veterinar/ hrana !?! . Strošek je tudi moj zobar, pa še marsikaj. Najhujša stvar je to da imajo prekratko življenje .
Da bi bil kateri koli kdaj breme, pa ne . Tudi ko so mlajši ne . Verjetno tudi izbira pasme. Najboljši so ko so že malo v letih . Umirjeni ubogljivi… pogrešam vsakega od katerega smo se morali posloviti. Vedno so v mojih mislih
Pa spet pride mlad, in spet je veselje in akcija .
Niti malo mi ni žal. To da peljem svojega psa po dežju, včasih tudi sredi trdne noči ven, če je sila mi ni niti malo žal da sem ga posvojila.
Tudi na vsak dopust in izlet gre vedno z mano in z mojim partnerjem.
Toliko ljubezni kolikor mi jo da moj pes mi ni dal še noben človek, razen moj partner.
Imela sem tudi hujše zdravstvene probleme in po tem ko sem posvojila psa se je moje zdravje izboljšalo. Name je to da sem posvojila psa iz ulice to vplivalo na najboljši možni način.
Rajši preživim cel dan z psom kot 10min z ljudmi ki pijejo energijo.
To je bila najboljša odločitev v mojem življenju, da sem posvojila psa.
Vendar pa če si psa omišljaš samo zato, ker si ga imela celo življenje in že zdaj veš da ti bo težko skrbet za njega si ga raje ne omisli. Ker ni bolj grozno kot to da si ga omisliš in potem daš vstran. Živali pač niso predmeti. Žival se naveže na človeka.