Vnuk je pri nas padel in se resno poškodoval. Sin me obtožuje, da sem jaz kriva.
Prenapihnjenost, 23.12.2020 ob 10:27
Neumno vprašanje. Ne, svojih otrok nisem imela vedno na očeh (pri 7 letih). Ampak sem jih poznala tako dobro, da sem vedela, kdaj in koliko časa jih lahko pustim same. Skakati po postelji jim itak nisem dovolila, že iz principa. Če so se z nečim zaigrali, sem vedela, koliko časa bo in sem izkoristila, če je bilo treba. Seveda sem imela vrata ves čas odprta, da sem slišala, kaj se dogaja. Ko sem kuhala, so bili otroci vedno v istem prostoru z mano. Otroci so zdaj že v krepkih najstniških letih in na srečo se ni nikoli nič posebnega zgodilo. Seveda pa bi se lahko, kljub temu, da sem pazila. Ampak v tem primeru bi bilo jasno, da sem JAZ odgovorna in ne kdo drug. Ne razumem gospe, ki je šla kuhat in namerno pustila otroka v sobi samega skakat po postelji, da potem piše, da se ona ne počuti nič krivo.
[/quote]
Ja, supermama. Ti si VEDELA, da se v določeni situaciji NE bo zgodila NESREČA.
Pa to je prav neverjetna sposobnost!
Veš, večina nas NE ve, kdaj bo prišlo do NEzgode. Ne rečemo si: ‘Danes ob 15.12 si bom odžagal prst.
Nesreča se zgodi tudi če, imamo otroke na očeh ali celo tik ob nas. Dovolj je trenutek oz. na videz nepomemben detajl.
Ker vseh situacij enostavno ne moreš predvideti, lahko pri še tako skrbnem nadzoru gre nekaj narobe.
A če želimo preprečiti vse tvegane situacije, je najbolje, da otroka zavijemo v avto in postavimo v kot. No, pa še takrat se pravzaprav lahko zaduši.
No, v sobi brez balkonov in postelj je nevarnosti za nesrečo bistveno manj, dajmo si to priznat.
Ena mama, 23.12.2020 ob 18:46
Tudi jaz sem mama in imava z možem oba službo, domov prideva pozno in med tem časom sta najini hčerki pri mojih starših v varstvu, ker itak živimo v isti hiši, vendar ne v istem gospodinjstvu. Nič kolikokrat je katera od njiju padla, pa ne bo krivdi mojih staršev ampak po svoji in na kraj pameti mi ne bi prišlo, da se zaradi tega jezim nanju. Lahko sem hvaležna za vsako minuto, katero sta čuvala moje otroke. Da pa bi ju napizdevala, ker je nevzgojen mulc skakal po kavču in si potolkel bučo, pa sigurno ni kriva babica. Kako naj pospravlja, kuha, (predvidevam, da tudi za svojega sina in snaho, tako, da gospoda pride domov in se njihov dan zaključi) pa še čuva njunega mulca? A je za to plačana? Predlagam, da si najameta varuško, ki jo bosta pošteno plačala ali pa vzameta proste dneve za izredne razmere ko ni šol in so vrtci zaprti in bo stvar rešena in bo njun otrok skakal po njuni glavi. K babici pa naj pridejo samo takrat, ko bo to babici odgovarjalo. Mislim, da bi se jima hudičevo kolcalo. Babi predlagam ti, da zapreš babi hotel in jih vse skup pošlješ v ku….. Uživaj v penziji, ki si si jo pošteno zaslužila in to naj bo trenutno tvoja edina skrb, za vnuke pa naj skrbi tisti, ki jih je naredil.
Ja, da vidim tvojo mirno kri, ko bi šla po otroka v bolnišnico.
Vsakemu se to lahko zgodi. Koliko je še hujših nesrečnih zgodb, ena zadnjih težkih, ki sem jo slišala, da je lasten oče s traktorjem povozil svojega otroka do smrti… V čem je smisel obtoževanja in obsojanja?! Bo ta otrok obujen, bo vajin vnuk kaj boljše?! To bi se lahko namreč zgodilo, če bi bila stalno ob njem, pa bi šla stran samo za pol minute. Tudi meni bi se fržmagalo, da delam nekomu uslugo, potem me pa krivi, če se otrok slučajno poškoduje. Pač, lahko rečeš, da boš bolj pozorna, da pa zagotovila, da se otroku ne bo zgodilo nič hudega, ne moreš dati. Pa naj plačujejo varuško (ki bo verjetno še slabše poskrbela za otroka), če ti ne bodo več zaupali, nimaš kaj.
tu se pogovarjamo o konkretnem primeru.
gospa je prizadeta, ker je bil sin jezen, ker se je v njenem varstvu otrok poškodoval. se ne čuti kriva. ni znala prevzeti odgovornosti, še krivično se ji zdi, da se je sin jezil na njo. tu se je potožila, ker je pričakovala tolažbo in da ji damo prav, češ da se je sin neprimerno vedel.
je težko vem, pogledati sebe in priznati napako. ampak odrasli, zreli ljudje to delamo. in tudi ni primerno, da bi gospa pričakovala, da bo sin pazil na njena čustva. sin je imel pravico biti jezen.
bi lahko preprečila to kar se je zgodilo? odgovor je: da. če bi ga pazila, kot je sin pričakoval, da ga bo pazila.
torej ni nesreča, je malomarnost. nesreča je nekaj, kar ne moreš preprečiti. se zgodi, ja. ampak tu bi se padec otroka lahko preprečil. zato pazimo otroke, zato jih ne puščamo same, ker se lahko na različne načine poškodujejo. “žal je bil preblizu roba”. bi rekla tudi: žal, je padel čez balkon? on kriv? nihče kriv? zato se ga ima na očeh, da ne pade.
za lažje razumevanje karikiram: če bi zelo pogosto bil vnuk poškodovan, ko bi ga prišel oče iskati, bi ga še vozil v varstvo? ne. ker bi vedel, da je sin v slabem varstvu. to se je tu zgodilo enkrat, in gospa babica bo vedela, da mora biti bolj pazljiva, ne pa da se ji zdi krivično, ker je bil sin jezen. sin ima vso pravico biti jezen.
z izjavo, da naj si plačujejo varuško, pa dokazujete samo svojo nezrelost. ker če naredite napako, se vam ne sme nič reči, kajne? opravičilo lastnemu otroku, to je pa verjetno višja matematika.
v bistvu sin se ni niti tako zelo jezil. rekel ji je, da je malomarna in naj v bodoče malo bolj pazi.
to JE razumevajoče do nje.
to ne pomeni, da jo ima za slabo babico, niti za slabo varuško. samo v bodoče naj bolj pazi. in to je to.
gospo je prizadelo, ker se staršem ne sme nič reči.
ker je treba paziti na njihova čustva.
nobene kritike, da se mama ne bo slabo počutila.
snaha je po njeno ravnala prav, ker jo je takoj opravičila, češ: tudi nam bi se lahko zgodilo.
to je v resnici problem tega pisanja. sinove malo kritične besede bolijo. otroka so mu peljali v bolnico zato, ker ga ni pazila kot bi ga morala in kar je rekel je, da naj pazi in, da je bilo to malomarno. kar je tudi res. sinu torej ni dovoljeno, da izrazi kako se počuti ob razbiti glavi sinčka, ne, takoj je treba opravičiti mamo, da se ne bo ona slabo počutila. to je v resnici problem te zgodbe.
Moji otroci so pri eni babici risali in pisali, ustvarjali, druga babica pa nas je po dveh urah klicala, da ne zmore več, ker samo norita. Doma nikoli nista znorevala. Tako da…. mi je sicer žal, da se ti je to zgodilo, ampak skakanje po postelji res ni niti vzgojno in tudi ne ukvarjanje z otrokom. Upam, da mu nič ne bo
vsak ima svoj red, 04.01.2022 ob 12:35
Moji otroci so pri eni babici risali in pisali, ustvarjali, druga babica pa nas je po dveh urah klicala, da ne zmore več, ker samo norita. Doma nikoli nista znorevala. Tako da…. mi je sicer žal, da se ti je to zgodilo, ampak skakanje po postelji res ni niti vzgojno in tudi ne ukvarjanje z otrokom. Upam, da mu nič ne bo
a ti pa jima nisi mogla dopovedat, da tudi pri babici ne smeta noret? Če se otroci znajo obnašat doma, se znajo tudi drugod. Če se pa doma ne znajo, potem morajo pa drugod red delat.