Ker gre za permisivno vzgojo je skakanje po postelji dovoljeno.

Najprej bi razumela sina, prestrašil se je in v takem stanju očitno zinil, kar je imel tisti trenutek v mislih.
Druga stvar, očitno ste mu pustili skakati po postelji namenoma, ker vnuček pač to rad počne. Varovanje otrok je velika odgovornost in vi kot odrasla oseba bi morali znati presoditi, kaj je varno in kaj ne.
Tretja stvar, krivda je seveda tudi na strani staršev, ker so vam otroka pustili v varstvu, čeprav tega niste ravno sposobni. Brez zamere, ampak ko otrokovi starši zapustijo vaš dom, ste vi odgovorni za otroka in morate vi znati presoditi, kaj je zanj varno in kaj ne. Tudi če mu starši pustijo skakati po postelji, bi v vašem varstvu morali imeti otroka pod nadzorom. Kdo pa je po vašem mnenju kriv? Vnuk? Če bi vnuk lahko sam presojal, kaj je varno in kaj ne, ne bi potreboval varstva.
In na koncu – najbrž bo vse dobro in se bo končalo brez posledic. Vedno pa se ne konča tako (spomnite se poleti dedka, ki se mu je na soči utopil vnuk) in taki dogodki puščajo posledice celo življenje. Če otroku v vašem varstvu ne znate postaviti mej in ga ne zmorete držati pod nadzorom, potem raje zavrnite varstvo. Če se zgodi kaj resnega, v bolnici prijavijo policiji in v tem primeru boste vi ovadeni zaradi opustitve skrbi oziroma malomarnosti, točno to, kar vam je povedal sin.

Najprej bi razumela sina, prestrašil se je in v takem stanju očitno zinil, kar je imel tisti trenutek v mislih.
Druga stvar, očitno ste mu pustili skakati po postelji namenoma, ker vnuček pač to rad počne. Varovanje otrok je velika odgovornost in vi kot odrasla oseba bi morali znati presoditi, kaj je varno in kaj ne.
Tretja stvar, krivda je seveda tudi na strani staršev, ker so vam otroka pustili v varstvu, čeprav tega niste ravno sposobni. Brez zamere, ampak ko otrokovi starši zapustijo vaš dom, ste vi odgovorni za otroka in morate vi znati presoditi, kaj je zanj varno in kaj ne. Tudi če mu starši pustijo skakati po postelji, bi v vašem varstvu morali imeti otroka pod nadzorom. Kdo pa je po vašem mnenju kriv? Vnuk? Če bi vnuk lahko sam presojal, kaj je varno in kaj ne, ne bi potreboval varstva.
In na koncu – najbrž bo vse dobro in se bo končalo brez posledic. Vedno pa se ne konča tako (spomnite se poleti dedka, ki se mu je na soči utopil vnuk) in taki dogodki puščajo posledice celo življenje. Če otroku v vašem varstvu ne znate postaviti mej in ga ne zmorete držati pod nadzorom, potem raje zavrnite varstvo. Če se zgodi kaj resnega, v bolnici prijavijo policiji in v tem primeru boste vi ovadeni zaradi opustitve skrbi oziroma malomarnosti, točno to, kar vam je povedal sin.
[/quote]

tole je lepo napisano in povzema vse bistvene sestavine teh odnosov.
Varstvo ni noben hec in treba je znati presoditi, kaj se lahko dovoli, da morate nad 7 letniki ves čas imeti nadzor, ne pa mešati po kuhinji.
Ravno tako pa starši morajo tudi vedeti, komu lahko otroke pustijo v varstvu in kakšno obremenitev to dejansko za stare starše ali druge pomeni.

A ti maš pa svojega otroka 24ur na očeh?

Neumno vprašanje. Ne, svojih otrok nisem imela vedno na očeh (pri 7 letih). Ampak sem jih poznala tako dobro, da sem vedela, kdaj in koliko časa jih lahko pustim same. Skakati po postelji jim itak nisem dovolila, že iz principa. Če so se z nečim zaigrali, sem vedela, koliko časa bo in sem izkoristila, če je bilo treba. Seveda sem imela vrata ves čas odprta, da sem slišala, kaj se dogaja. Ko sem kuhala, so bili otroci vedno v istem prostoru z mano. Otroci so zdaj že v krepkih najstniških letih in na srečo se ni nikoli nič posebnega zgodilo. Seveda pa bi se lahko, kljub temu, da sem pazila. Ampak v tem primeru bi bilo jasno, da sem JAZ odgovorna in ne kdo drug. Ne razumem gospe, ki je šla kuhat in namerno pustila otroka v sobi samega skakat po postelji, da potem piše, da se ona ne počuti nič krivo.

Neumno vprašanje. Ne, svojih otrok nisem imela vedno na očeh (pri 7 letih). Ampak sem jih poznala tako dobro, da sem vedela, kdaj in koliko časa jih lahko pustim same. Skakati po postelji jim itak nisem dovolila, že iz principa. Če so se z nečim zaigrali, sem vedela, koliko časa bo in sem izkoristila, če je bilo treba. Seveda sem imela vrata ves čas odprta, da sem slišala, kaj se dogaja. Ko sem kuhala, so bili otroci vedno v istem prostoru z mano. Otroci so zdaj že v krepkih najstniških letih in na srečo se ni nikoli nič posebnega zgodilo. Seveda pa bi se lahko, kljub temu, da sem pazila. Ampak v tem primeru bi bilo jasno, da sem JAZ odgovorna in ne kdo drug. Ne razumem gospe, ki je šla kuhat in namerno pustila otroka v sobi samega skakat po postelji, da potem piše, da se ona ne počuti nič krivo.
[/quote]

Ja, supermama. Ti si VEDELA, da se v določeni situaciji NE bo zgodila NESREČA.
Pa to je prav neverjetna sposobnost!
Veš, večina nas NE ve, kdaj bo prišlo do NEzgode. Ne rečemo si: ‘Danes ob 15.12 si bom odžagal prst.
Nesreča se zgodi tudi če, imamo otroke na očeh ali celo tik ob nas. Dovolj je trenutek oz. na videz nepomemben detajl.
Ker vseh situacij enostavno ne moreš predvideti, lahko pri še tako skrbnem nadzoru gre nekaj narobe.
A če želimo preprečiti vse tvegane situacije, je najbolje, da otroka zavijemo v avto in postavimo v kot. No, pa še takrat se pravzaprav lahko zaduši.

Ja, supermama. Ti si VEDELA, da se v določeni situaciji NE bo zgodila NESREČA.
Pa to je prav neverjetna sposobnost!
Veš, večina nas NE ve, kdaj bo prišlo do NEzgode. Ne rečemo si: ‘Danes ob 15.12 si bom odžagal prst.
Nesreča se zgodi tudi če, imamo otroke na očeh ali celo tik ob nas. Dovolj je trenutek oz. na videz nepomemben detajl.
Ker vseh situacij enostavno ne moreš predvideti, lahko pri še tako skrbnem nadzoru gre nekaj narobe.
A če želimo preprečiti vse tvegane situacije, je najbolje, da otroka zavijemo v avto in postavimo v kot. No, pa še takrat se pravzaprav lahko zaduši.
[/quote]

v vato

telefonov samopopravek

Pa tudi kratki stavki te izdajo.

Ja, supermama. Ti si VEDELA, da se v določeni situaciji NE bo zgodila NESREČA.
Pa to je prav neverjetna sposobnost!
Veš, večina nas NE ve, kdaj bo prišlo do NEzgode. Ne rečemo si: ‘Danes ob 15.12 si bom odžagal prst.
Nesreča se zgodi tudi če, imamo otroke na očeh ali celo tik ob nas. Dovolj je trenutek oz. na videz nepomemben detajl.
Ker vseh situacij enostavno ne moreš predvideti, lahko pri še tako skrbnem nadzoru gre nekaj narobe.
A če želimo preprečiti vse tvegane situacije, je najbolje, da otroka zavijemo v avto in postavimo v kot. No, pa še takrat se pravzaprav lahko zaduši.
[/quote]

ja čuvanje otrok je velika odgovornost in ne moreš pri majhnih otrocih še sto stvari zraven počet. Nesrečea se lahko zgodi hitro, vsega ne moreš preprečiti.
Pustiti 7 letniku, da skače po postelji, medtem ko v kuhinji kuhaš, ni najbolj pametna odločitev. HB da otroku ni nič bilo.

ja čuvanje otrok je velika odgovornost in ne moreš pri majhnih otrocih še sto stvari zraven počet. Nesrečea se lahko zgodi hitro, vsega ne moreš preprečiti.
Pustiti 7 letniku, da skače po postelji, medtem ko v kuhinji kuhaš, ni najbolj pametna odločitev. HB da otroku ni nič bilo.
[/quote]

Čakaj malo – a ni skoraj zahtevano od žensk, da morajo hkrati kuhati, čistiti, animirati otroke, moža, oddelati službene obveznosti in pri tem nikjer narediti nobene napake?

Kako bi se naj posvetila samo čuvanju otroka?
Naj raztegne dan na 50 ur?

Otrokom je od nekdaj v veselje delati prepovedane, nevarne stvari, a otrokom vseeno tega ne dovolimo, ker so NEVARNE. Vsi vemo, kaj se lahko zgodi, če otrok skače po postelji – padec na rob, udarec v glavo, pretres možganov, možganske krvavitve, ki lahko vodijo v trajne posledice. Zelo mi je žal, ampak ste kriva.
Zaradi istega razloga otrok, dokler so premajhni, ne pustimo samih doma, jih ne pustimo samih na cesto, jim ne pustimo, da sami prižigajo svečke, jim ne pustimo, da se prenajedajo s sladkarijami, tudi če jim je vse našteto v velikansko veselje.

Čakaj malo – a ni skoraj zahtevano od žensk, da morajo hkrati kuhati, čistiti, animirati otroke, moža, oddelati službene obveznosti in pri tem nikjer narediti nobene napake?

Kako bi se naj posvetila samo čuvanju otroka?
Naj raztegne dan na 50 ur?
[/quote]

ja kakor kje, tam kjer so starši do onemoglosti razvadili svoje odrasle otroke, se jih tudi bojijo, tam je tako kot praviš.
Kjer pa so vsi normalni, se pa zavedajo, da če babica čuva otroke, da bo morda zaradi tega naročila pico za kosilo ali pa, če babica kuha kosilo, potem se morajo tisti čas otroci zamotiti s kakšno bolj mirno dejavnostjo.
Če vzameš otroke na čuvanje je to delo za poln delovni čas, dokler so majhni seveda. In takrat ne moreš računati na to, da boš še sto stvari zraven opravil.

Otroci zelo radi skačejo po posteljah.To je podobno kot trampolin.Tudi tam se jih poškoduje kar nekaj. Tudi pri nas smo kot otroci radi skakali.In to pri babici.Iz krušne peči na kavč.To je bila super zabava. Draga babi! Bila je nesreča.Tudi jaz mislim, da bi sedemletnik lahko že malo bolje pazil nase, saj je že v drugem razredu osnovne šole.To ni več predšolski otrok! A ko gre iz šole domov tudi pade v vsako luknjo?

Jaz pa mislim takole: ali lahko kdorkoli od vas, ki se tu napihujete, iskreno reče, da je svojega otroka ali vnuka gledal čisto vsak hip, kaj počne? So imeli vaši starši 24/7 oči na vas? Jasno, da se je oče prestrašil in so bile te besede v afektu. Je pa po moje zelo pomembno, koliko je otrok star. Če bi se zaradi skakanja po postelji poškodoval triletnik, bi rekla, da so bili stari starši neodgovorni, da so mu to dovolili. Pri sedemletniku pa je to nesreča, ki se lahko zgodi vsakemu. Meni je otrok pred mojimi očmi padel z gugalnice. Bila sem zraven. Pa ni bil visoko. Zgodilo se je v hipu, ko se je nagnil preveč nazaj.. Na srečo se je samo malo potolkel. Ali naj bi mu zato za večne čase prepovedala, da se guga?

Na prste ene roke lahko preštejem kolikokrat sta skakala po kavču oz postelji.
Ni bilo trte mrte – po kavču in postelji SE NE SKAČE. Ne doma, ne na obiskih, čeprav domači otroci skačejo. Zunaj imate trampolin in lahko skačeta po mili volji cel dan.

Če dovoliš, bi ti napisal malo bolj obširno. Ja, zelo verjamem, da so te besede sina prizadele. Jasno, da so te. Ne razumem pa tvojega stavka, češ da se ne počutiš krivo. Tega pa oprosti, ne razumem. In tudi sin je verjetno zaznal, da se nisi počutila krivo in je iz same jeze izrekel besede. Ker če kaj prizadane je to, da se nekdo ne počuti nič krivo in mu je vseeno. Ja, oprosti, tako te jaz razumem. Pa vem, da ti ni, ampak to opletanje, da nisi kriva je pa malo mimo no.
Imam tri mulce, eden je šestletnik, dve sta še v plenicah. In če ti po pravici povem, ta šestletnik je veliko bolj za pazit, kot je bil, ko je bil tri leta star. Zakaj?
Zato, ker smo mi odrasli prepričani, da zdaj je pa že velik fant in se ga lahko pusti in ga ni treba imeti več na očeh. Enostavno jaz ko se s sinom pogovarjam, mislim da je to pametno bitje, ve veliko o vsem, razlaga kako so planeti nastali, koliko časa je breja ovca, kako raketa potrebuje pogon, da lahko poleti v vesolje… Pač pameten, kot so pametni vsi zdajšnji otroci. Da ne govorim, da dinozavra pogleda in ve a gre za tiranoreksa ali megazavra ali tiranozavra. Ko smo mi bili majhni so to bile pač praživali in nikogar ni brigalo kako so se imenovale vrste, ki jih danes ni več.
Ja in dejansko te otrok prepričuje vsakodnevno, da je nekako “odrasel” in pameten. Kolikokrat slišim, ko rečemo starejši, ma sej je bolj pameten kot jaz. In v tem prepričanju, pač greš delat svoje stvari in enostavno pozabiš, da gre vendarle za otroka.
Naš ni v vseh svojih prejšnjih letih naredil toliko neumnosti, kot mi jih je v zadnjem letu. Od tega, da je trikrat razbil tablico, da si je stresel polico knjig na glavo, da je naredil poplavo v kopalnici, da je zaklenil samega sebe v skret potem se pa od strahu ni znal več odklenit, do tega da je sestrico zaprl na balkon…
Potem imaš pa še risanke, kjer so vsi tako zelo pametni… Od mojstra miha, do ne vem kaj še vse in vsi se spoznajo na kable na prenos podatkov iz tablice na telefon itd, itd. In otrok pač misli da se to v resnici vse da. Včasih smo mi gledali pojoče travice in bojana ki je risal z barvami, danes so pa robokarji poliji, ki je samo norenje.
Moja starša sta poleti na enem od slovenskih gorenjskih kopališč in tudi mi pridemo za kak teden dol. Mami je vedno z veseljem pazila na tamalega, ampak je imela eno težavo – telefon. Ona se je javila na telefon, pa če jo je klicala soseda samo malo za klepet, pa jo kliče sestrična pa malo klepetata, pa jo kliče bivša sodelavka pa malo klepetata. Ona dvigne telefon, pa če kuha, zraven pazi otroka ali celo še hujše. Tamal je v kahlico se pokakal, da mu gre rito obrisat, vmes je šla telefon dvignit, kao ja kliče soseda pa sta klepetali. Ona z eno roko telefon držala pa se o rožah pogovarjala, tamal pa posran pa rit mu brisala.
In jaz sem to vedno opazoval. In sem ji enkrat rekel – daj mami če imaš tamalga, daj pismo pusti telefon, pa boš potem poklicala nazaj ali pa meni zavpij, da ga imam jaz da vem da boš telefonirala. Ker ko se ona pogovarja, saj ne rečem da ne gleda okrog, ampak enostavno ne opazi nič.
In tako je srala s tem telefonom skoz. Nastanitev imamo tik ob jezeru. Potem se je pa zgodilo, da sem jaz vzel denarnico in rekel da grem v trgovino po kruh in nutelo za mulca. Še vprašal sem jo, sem rekel a je lahko pri tebi, da ne bo mi po trgovini skakal pa še v kopalkah je. Je rekla jaaaaaaa seveda, saj bova zdaj balinčke metala. Ok. Jaz grem tri korake stran in slišim, da njej telefon zvoni. Tamal se je pred baldahinom igral. Ona pa notr bla bla bla bla. Jaz poslušam in poslušam to ni bilo konca. Ena klicala, da sta malo ropotali. Nakar jaz tamalemu s prstom pomaham s ceste naj pride do mene. NI GA VIDLA DA JE ŠEL. Jaz tamalega vzamem s seboj v trgovino (ni daleč, par metrov) in zavijeva nazajgrede do tam enih znancev in jaz rečem, daj prosim mejte tamalga 15 minut, pridem nazaj. So rekli ni panike.
Jaz pridem domov, ona še kar ropota. In jaz stojim in jo gledam ona vsa nasmejana govori po telefonu ja ja no saj se še kaj slišiva, ja ja, zdaj gremo jest ja ja… No živjo…
Jaz jo gledam, sem rekel kje je pa tamal? Ko je ona meni rekla, ja tukaj sej je bil še pred minuto… In teka okrog ko zblojena. Jaz sem samo mirno stal ona je v šoku letala sem in tja, začela jokat, se dret, hotla v vodo skočit, če se je utopil…
20 minut ji nisem povedal kje je tamal, dokler ni telefon pograbila da bi policijo poklicala. Potem sem se je usmilil. Od tistega časa dalje, ni prijela več telefona, če je otroke pazila. Ne rečem, se je oglasila, rekla da ne more in da pokliče nazaj, vprašala če je kaj nujnega in to je bilo to.
Ja, mogoče sem bil nesramen, ampak lahko bi se pa res zgodilo, da bi tamal kam padel.
Kaj sem hotel povedati? To, da ste babice in dedki otrokova super družba in so radi pri vas, ampak morate se zavedati, da ne otrok in ne vi otroka ne morete tako poznati, kot jih poznamo starši. Niste jih navajeni, čeprav jih lahko skoz imate v varstvu. Enostavno ne morete predvideti. In pozabili ste, da otrok ne bo mirno čakal, da boste vi skuhali, da boste vi se pogovorili po telefonu, da boste vi dvorišče pometli. Ne bo. On bo takrat izkoristil svoj čas in tudi traparije naredil.
Ja, jaz točno vem, koliko časa imam da mi ne naredi traparije. Moja mamica to ne more vedet. Jaz točno vem, da če ga dam v banjo kopat, da bo sedel tri minute, potem bo pa vstal, pa vodo dotakal, pa drajsal se po robu banje kot da je tobogan… Ja, takrat bom pač v kopalnici in si ne vem, umival zobe, samo da ga imam na očeh.
Zapomnite si babice za vse večne čase, če imate otroka v varstvu ne pomeni, da nič ne morete narediti ali pa da se morate z njim skoz igrat. Tudi starši se ne. Ampak se zavedajte, da se ne ločuje prostorov. Če kuhaš, ga imej v kuhinji daj mu na mizo pobarvanko, ali pa puzzle, nekaj mu naštimaj da boš tiste pol ure nalupila krompir in dala župo kuhat. Potem boš pa z njim se vsedla igrala za mizo človek ne jezi se in vmes 20 krat pomešala, da se ti kaj ne zažge.
Ko boš pomila posodo, jo bo mali lepo zložil v omaro in potem se gresta skupaj ven igrat, ali pa pometat ali pa letat po travniku.
To, da imaš pa sedemletnika v varstvu in da ti kuhaš in celo veš, da mu bo padlo na pamet da bo po postelji skakal… To je pa oprosti, najmanj kar je MALOMARNOST.
In ja, sin ti je prav rekel, malomarna si. Mogoče ne zavedno, ampak vsaj zdaj bi lahko razmislila, da nisi ravnala prav. Ne da še obelodaniš, da se ne počutiš krivo.
Ne rabiš zdaj na kolena hodit in se opravičevat, dovolj je, če priznaš, da je bila to velika napaka in se zahvališ komurkoli že, da ni bilo kaj hujšega.
Oprosti, ker sem bil dolg, ampak želel sem ti pojasnit, da veš, da varovanje (današnje) mladine ni enostavna stvar. Otroci so zahtevni in ne znajo se več (varno) zaigrati sami. Enostavno poskušajo stvari, katere že po defoltu ne bodo uspele.
Tako, vprašala si kako mi komentiramo celotno stvar. To je bil moj komentar. Sinu se opraviči in priznaj napako in povej, da se kaj podobnega ne bo več zgodilo. Z vnukom pa imej naprej lep odnos.

Ker trampolini pa so tako varne zadeve, kjer se nikoli nič ne zgodi, kajne?
In sploh je celodnevno skakanje zelo zdravo.

Vaš šestletnik vidim, se loti vsake traparije.In ga je treba res paziti.Jaz imam dva sinova , pa lahko rečem, da ni bilo nikoli nič kaj takega.Če bi v vrtcu vsi otroci počeli take stvari kot vaš otrok, potem bi rekla :Hvala lepa, kar sami ga pazite!

Je pa razlika med šestletnikom in sedemletnikom.Eno leto in to je precej .Po šestletnika je treba v šolo, treba ga je peljati tja in pripeljati domov.
Sedemletnik naj bi bil že bolj odgovoren.In mislim, da gre tudi lahko samostojno v šolo in domov, če ni predaleč.
Pade med potjo domov v potok? Zgublja rokavice, šal, kapo in pusti torbo na tleh,potem pa ne ve, kje jo ima?
Se vozi s kolesom, skače po trampolinu in je vedno ves potolčen in pobuškan?
Ja, težko je s sedemletnikom, če ne zna niti malo paziti nase.

Sicer pa, nesreča nikoli ne počiva.Babica bi bila lahko 3 metre stran, pa ga ne bi ujela…
Tudi očetu in mami se dogajajo take stvari.
Koga pa takrat naderejo?

Vaš šestletnik vidim, se loti vsake traparije.In ga je treba res paziti.Jaz imam dva sinova , pa lahko rečem, da ni bilo nikoli nič kaj takega.Če bi v vrtcu vsi otroci počeli take stvari kot vaš otrok, potem bi rekla :Hvala lepa, kar sami ga pazite!

Je pa razlika med šestletnikom in sedemletnikom.Eno leto in to je precej .Po šestletnika je treba v šolo, treba ga je peljati tja in pripeljati domov.
Sedemletnik naj bi bil že bolj odgovoren.In mislim, da gre tudi lahko samostojno v šolo in domov, če ni predaleč.
Pade med potjo domov v potok? Zgublja rokavice, šal, kapo in pusti torbo na tleh,potem pa ne ve, kje jo ima?
Se vozi s kolesom, skače po trampolinu in je vedno ves potolčen in pobuškan?
Ja, težko je s sedemletnikom, če ne zna niti malo paziti nase.

Sicer pa, nesreča nikoli ne počiva.Babica bi bila lahko 3 metre stran, pa ga ne bi ujela…
Tudi očetu in mami se dogajajo take stvari.
Koga pa takrat naderejo?
[/quote]

Počne ravno take neumnosti, kot jih počnejo vsi v njegovih letih. Nič bolj neumen ni in nič bolj pameten. Razbil tablico -seveda ker mu rečem, naj jo da vedno na mizo, pa jo pusti na kavču in potem skoči in je ne opazi. Potem da si je potegnil polico knjig na glavo. Mulci plezajo povsod želel je splezati gor po knjigo, ki je bila na vrhu in se prijel na polico in ni pomislil da se bo nagnila. Nič ni to taka neumnost, da bi ti zato morala diplomo vzgojiteljice vračat. To delajo vsi.
Zdaj si me napadla kot da imam največjega ravbarja doma.
Živahen fant je in misli, da je velik in da lahko, čeprav ne pomisli da se lahko tudi kaj zgodi. To da se je zaklenil v toaleto pač pomeni, da je hotel dokazat da je velik in da če gre kakat se pač zakleni za seboj. Očitno videl kje, jaz ne vem. In ker je žena začela histerijo zganjat in zbijat po vratih kaaaaaaj je naredil se je prestrašil in vrtel tisto okroglo ključavnico tisto bunko v narobno smer. Nič takega.
Govorim o tem da je treba otroke pazit. Vemo pa, kako jih pazite v vrtcu. To pa tudi vemo… Pijete kavo, otroci pa vsak teden eden s prebito glavo domov. Ne govori.

Ja, supermama. Ti si VEDELA, da se v določeni situaciji NE bo zgodila NESREČA.
Pa to je prav neverjetna sposobnost!
Veš, večina nas NE ve, kdaj bo prišlo do NEzgode. Ne rečemo si: ‘Danes ob 15.12 si bom odžagal prst.
Nesreča se zgodi tudi če, imamo otroke na očeh ali celo tik ob nas. Dovolj je trenutek oz. na videz nepomemben detajl.
Ker vseh situacij enostavno ne moreš predvideti, lahko pri še tako skrbnem nadzoru gre nekaj narobe.
A če želimo preprečiti vse tvegane situacije, je najbolje, da otroka zavijemo v avto in postavimo v kot. No, pa še takrat se pravzaprav lahko zaduši.
[/quote]

Napisala sem, da sem otroka poznala toliko, da sem približno predvidela, koliko časa je lahko sam, pri tem pa pri odprtih vratih spremljala, če gre kaj drugače. In napisala sem, da bi se seveda nesreča lahko zgodila, AMPAK BI BILA JAZ ODGOVORNA ZANJO.
In tista, ki piše, če na poti iz šole otrok pade v vsako luknjo, najbrž ne pade, če pa bi padel, bi bila odgovorna OSEBA, KI GA JE SPREMLJALA, oziroma če bi bil sam, bi bili odgovorni starši zaradi opustitve skrbi.
Pred leti se je deklica (10+let) vozila z drugimi otroki s kolesom po vasi in padla. Ker je prišlo do poškodbe, je bila obveščena tudi policija in csd. Starši so se morali zagovarjati, ker so jo pustili samo kolesariti brez nadzora. Njena nesreča je bila NJIHOVA ODGOVORNOST. Razumeš?

Počne ravno take neumnosti, kot jih počnejo vsi v njegovih letih. Nič bolj neumen ni in nič bolj pameten. Razbil tablico -seveda ker mu rečem, naj jo da vedno na mizo, pa jo pusti na kavču in potem skoči in je ne opazi. Potem da si je potegnil polico knjig na glavo. Mulci plezajo povsod želel je splezati gor po knjigo, ki je bila na vrhu in se prijel na polico in ni pomislil da se bo nagnila. Nič ni to taka neumnost, da bi ti zato morala diplomo vzgojiteljice vračat. To delajo vsi.
Zdaj si me napadla kot da imam največjega ravbarja doma.
Živahen fant je in misli, da je velik in da lahko, čeprav ne pomisli da se lahko tudi kaj zgodi. To da se je zaklenil v toaleto pač pomeni, da je hotel dokazat da je velik in da če gre kakat se pač zakleni za seboj. Očitno videl kje, jaz ne vem. In ker je žena začela histerijo zganjat in zbijat po vratih kaaaaaaj je naredil se je prestrašil in vrtel tisto okroglo ključavnico tisto bunko v narobno smer. Nič takega.
Govorim o tem da je treba otroke pazit. Vemo pa, kako jih pazite v vrtcu. To pa tudi vemo… Pijete kavo, otroci pa vsak teden eden s prebito glavo domov. Ne govori.
[/quote]

Kave nikoli nisem pila .Na pavze že dolgo ne hodimo več.Ni časa.
Ker 24 otrok ni šala mala.Je tudi kakšen vmes, ki je bolj “živahen”, ki pleza pod mizami in skače po mizah.Čeprav gre drugo leto v šolo .In se resno sprašuješ, zakaj nikoli ne posluša navodil…in kaj delajo z njim doma in kako bo v šoli.Starši pa nič…
Kar se pa potolčenih obrazov, zlomljenih in priprtih prstkov tiče…ja, resno…
Več jih pride takih od doma, kot pa iz vrtca domov.
Hvalabogu.
Imamo čez dvesto otrok.Ponavadi so kdaj kakšne buške in to je vse.
Nazadnje se mi je poškodoval iz skupine otrok, ki se je sam pri teku zaletel na igrišču v kandelaber za luč…Mislim, da je zdaj že polnoleten…Sem bila kriva, ker ga nisem prej ujela? Vseeno ni prijetno.Nikoli.

Napisala sem, da sem otroka poznala toliko, da sem približno predvidela, koliko časa je lahko sam, pri tem pa pri odprtih vratih spremljala, če gre kaj drugače. In napisala sem, da bi se seveda nesreča lahko zgodila, AMPAK BI BILA JAZ ODGOVORNA ZANJO.
In tista, ki piše, če na poti iz šole otrok pade v vsako luknjo, najbrž ne pade, če pa bi padel, bi bila odgovorna OSEBA, KI GA JE SPREMLJALA, oziroma če bi bil sam, bi bili odgovorni starši zaradi opustitve skrbi.
Pred leti se je deklica (10+let) vozila z drugimi otroki s kolesom po vasi in padla. Ker je prišlo do poškodbe, je bila obveščena tudi policija in csd. Starši so se morali zagovarjati, ker so jo pustili samo kolesariti brez nadzora. Njena nesreča je bila NJIHOVA ODGOVORNOST. Razumeš?
[/quote]

Čudno res…A policija in CSD imajo potemtakem čas za vsako neumnost?
Za tisto, kar je vnebovpijoče pa ne?

Oh, saj ni res, pa je!

Kave nikoli nisem pila .Na pavze že dolgo ne hodimo več.Ni časa.
Ker 24 otrok ni šala mala.Je tudi kakšen vmes, ki je bolj “živahen”, ki pleza pod mizami in skače po mizah.Čeprav gre drugo leto v šolo .In se resno sprašuješ, zakaj nikoli ne posluša navodil…in kaj delajo z njim doma in kako bo v šoli.Starši pa nič…
Kar se pa potolčenih obrazov, zlomljenih in priprtih prstkov tiče…ja, resno…
Več jih pride takih od doma, kot pa iz vrtca domov.
Hvalabogu.
Imamo čez dvesto otrok.Ponavadi so kdaj kakšne buške in to je vse.
Nazadnje se mi je poškodoval iz skupine otrok, ki se je sam pri teku zaletel na igrišču v kandelaber za luč…Mislim, da je zdaj že polnoleten…Sem bila kriva, ker ga nisem prej ujela? Vseeno ni prijetno.Nikoli.
[/quote]

Ti verjamem. Sama si rekla, da 24 otrok ni šala in to sem tudi jaz hotel povedati tej gospe babici. Tebe je pa zmotilo, da je moj otrok ne vem kakšen. Hotel sem babici razložiti, da je otrok za čuvat. In da deljeni prostori niso hec. Tudi šestletnike vem da v vrtcu ne upate pustit same v neki sobi, vi pa za 20 minut na pavzo skočit. A je tako?
Zgodi se pa lahko doma ali v vrtcu, je pa res, da tako starši, kot vzgojiteljice otroke dokaj dobro poznate in veste kaj pričakovat od vsakega posameznika. In ne, nismo starši krivi in ni se ti treba spraševati, kaj delamo starši narobe, če tebi otrok ne posluša v v vrtcu. Mogoče ga ne znaš zmotivirat da bi te poslušal… Mene mulc doma posluša, ampak ker je otrok in ker zdrav otrok tudi probava, potem pride tudi do traparij. Jaz pa podpiram, da otrok tudi kaj sam proba, saj si s tem širi tako domišljijo kot povezuje z realnostjo.
Skakal je po postelji. Ok, je skakal, ampak on je očitno že večkrat skakal in očitno mu nihče ni povedal, da se to lahko pade. In je skakal toliko časa dokler ni padel.
Veš kaj je meni sin rekel, ko je ubrisal na ledu po tleh? Dru sem se vsakič, da se po dvorišču ne vozi s kolesom čez tiste dve luži, ki sta zaledeneni, ker bo odletu. Pa se je vsakič peljal. Nazadje sem mu reku – tamal padu boš. In je res padu ko zmaj se je stresu. Nisem niti trznil. Je reku: uf, saj še dober da si mi reku, da nisem bil presenečen.
Evo, tako mi je zabrisal. Otroci pač probajo, na nas odraslih je pa, da imamo vedno en uč na peclju, da vidimo kaj bo probal…

Bodi vesel, da ti ga ni soča odnesla in da je tvoj vnuk še živ.
Po zakonu si kazensko odhovoren!

verjetno imate nepremičnino zavarovano ter lahko vnuk prejme odškodnino