normalno zaposleni tj 40urni delovnik na teden..namesto “cele dneve” ? Ker preprosto uživajo v tem..otroke vzgajat in oskrbovati jim je pa: prenaporno, dolgočasno..vstavi po želji. Skratka..se ne “dogaja” njim ampak otrokom, v službi se pa “dogaja” takimle karieristkam.[/quote]
No , kaj pa porečeš na karieriste očete? Je tvoj mož potem karierist in slab oče? Ali je to po tvoje rezervirano samo za mame?

Pajade. Če je temu tako, potem normalna služba ni razlog, pač pa kaj drugega. Sicer pa če očetom dol visi za to…

Kakšna neoliberalistična patriarhalna propaganda.
Vse, samo da spravite ženske iz služb nazaj v fertahe, kaj?
Nej mi nekdo pojasni – stoletja so bile ženske doma, vrle, klene slovenske kmetice, pa naj mi kdo citira ali navede eno samo, ki se je več ukvarjala z otroci, kot se danes zaposlene mame?
Niso se.
Delale so non stop, otroci so se pa preganjali sami naokrog, večji so pazili mlajše, dokler niso bili dovolj stari, da so tudi oni začeli delat. Kar je bilo (prosto po Bevku) okoli 5 let.

Pajade. Če je temu tako, potem normalna služba ni razlog, pač pa kaj drugega. Sicer pa če očetom dol visi za to…[/quote]
ne traja cele dneve ampak 8 ur na dan.

Je kar tanka linija med tem, kdaj smo premalo z otroki in kdaj jim pa že preveč stojimo za ritjo. Imam par znank, ki so učiteljice, in v duhu “preživljanja časa z družino” nonstop otrokom nekaj projektirajo in organizirajo. “Kot družina” v kino, “kot družina” v City park, “kot družina” kuhajo in pečejo in ustvarjajo in ni da ni, na FB vse to super izgleda, otroci pa včasih že čist zamorjeni, ker bi se šli raje igrat s prijateljčki.

Vsak starš že zase ve, kako bo sfural svojo starševsko nalogo. Neka srednja pot je kar pametna – pri vsem.

Ja, dons se otroci sami pojajo naokol (samo po dnevni sobi, medtem ko so starši v kuhinji), večji pazijo mlajše (ko skupaj gledata 5-munutno risanko), mladi ljudje pa še pri 30-tih živijo doma.
Nč, jih bo treba kr za pastirce in pestrne dat!

Ni samo mama na tem svetu. Otroci imajo tudi očeta in ja, tudi babice in dedke. Ne, ni treba, da vse naredi mama, na račun svoje kariere in svojega življenja. Zadovoljna mama je najboljša mama. Če je mama zadovoljna s tem, da je v službi, potem naj bo v službi. Če jo najbolj izpolnjujejo otroci, potem naj bo doma. Najslabša mama je pa tisti, ki dela vse tako, kot od nje pričakujejo drugi, s tem pa povzroča, da trpijo prav otroci. Pa vse z najlepšimi nameni.

Ja, dons se otroci sami pojajo naokol (samo po dnevni sobi, medtem ko so starši v kuhinji), večji pazijo mlajše (ko skupaj gledata 5-munutno risanko), mladi ljudje pa še pri 30-tih živijo doma.
Nč, jih bo treba kr za pastirce in pestrne dat![/quote]

Ne vem, kakšne ti poznaš. Jaz poznam recimo take, ki jih starši vsak dan razvažajo po različnih
krožkih in aktivnostih, za katere je samoumevno, da bodo starši sodelovali pri učenju in domačih
nalogah, ki gredo na igrišče ali na izlet samo v spremstvu staršev, za katere starši hodijo na
informativne dneve, jih prijaviti za vozniški izpit, jim urejajo obiske zdravnikov in ostale obveznosti…
Jaz recimo sem vse od zgoraj naštetega delala sama.
Pa imam super mamo.

Tudi jaz ti jo bom. Nabijajo ti slabo vest, zato ker vedo iz izkušenj, da se let, ko otroci odraščajo ne da nadomestiti z ničemer! Tudi sama sem bila nekoč preveč ambiciozna, otrok še ni imel dve leti, sem bila že na podiplomskem študiju ob redni službi ..
Če imaš redno službo, verjetno ni težko dobiti skrajšan delovni čas. Zakaj ga ne bi koristila??

Ja, dons se otroci sami pojajo naokol (samo po dnevni sobi, medtem ko so starši v kuhinji), večji pazijo mlajše (ko skupaj gledata 5-munutno risanko), mladi ljudje pa še pri 30-tih živijo doma.
Nč, jih bo treba kr za pastirce in pestrne dat![/quote]

Ne vem, kakšne ti poznaš. Jaz poznam recimo take, ki jih starši vsak dan razvažajo po različnih
krožkih in aktivnostih, za katere je samoumevno, da bodo starši sodelovali pri učenju in domačih
nalogah, ki gredo na igrišče ali na izlet samo v spremstvu staršev, za katere starši hodijo na
informativne dneve, jih prijaviti za vozniški izpit, jim urejajo obiske zdravnikov in ostale obveznosti…
Jaz recimo sem vse od zgoraj naštetega delala sama.
Pa imam super mamo.[/quote]

Ever heard of sarcasm?

Ne vem, kakšne ti poznaš. Jaz poznam recimo take, ki jih starši vsak dan razvažajo po različnih
krožkih in aktivnostih, za katere je samoumevno, da bodo starši sodelovali pri učenju in domačih
nalogah, ki gredo na igrišče ali na izlet samo v spremstvu staršev, za katere starši hodijo na
informativne dneve, jih prijaviti za vozniški izpit, jim urejajo obiske zdravnikov in ostale obveznosti…
Jaz recimo sem vse od zgoraj naštetega delala sama.
Pa imam super mamo.[/quote]

Ever heard of sarcasm?[/quote]

Sarcasm is the lowest form of witt… :-))
Sej se mi je zdelo ja.

In kaj je danes narobe s tvojimi otroki? Z njimi nič, samo ti imaš probleme sama s sabo, je tako?
Tale slaba vest je tipična za starejše ženske, ki imajo preveč časa in potem razmisljajo o preteklosti. Niso otroci tisti, ki očitajo, to je samo v glavah nekaterih žensk. Sploh tistih, ki so preveč dovzeten za mnenja okolice.

Kar imej slabo vest – ne razumem, kako si lahko po cele dneve v službi – sploh če imaš možnost biti z otroki. Sama nisem prav rojen materinski tip, ampak zdaj, ko imam otroke, jih imam, sem z njima, se z njima ukvarjam in sem jima nekako na voljo – nisem njuna sužnja, sem jima pa na voljo. Zdaj imata 13 in 15 let – počasi se osamosvajata, še malo, pa bosta “šla”. Ne vem, kako se lahko tega odrečeš, če sta še mlajša? Ne vem, res ne. Imam pa znanko, ki si je neskončno želela 4 otroke – strašen materinski klic (kao). Zdaj pa samo kariera, kariera, otroci pa sami, skrbijo drug za drugega – najstarejši strašno obremenjen s skrbjo za mlajše, so torej sami, okrog jih cele dneve razvažajo babice in dedki, starša pa samo v službi – še više in še več … Samo da so morali imeti 4 – kam je zdaj šel ta materinski čut ???
Ti si enaka, kar imej slabo vest in se kasneje, če bodo otroci kaj zašli, ne sprašuj, kako se je to lahko zgodilo. Družina je osnovna celica !!!

Kakšne buče. Mogoče prvih nekaj let, od šole naprej pa – kako si jima na voljo? Sediš v šoli
namesto njiju? Otroci hodijo domov ob 14h…mame delajo do 16h, torej tiste dve uri, kar si več
z njimi je blaaaazna razlika?
Da ne govorimo o tem, da bi otroke pod mus morali navajati samostojnosti, glede na stanje v družbi.
Ne pa da jih mamice pedenajo 24 ur na dan.

In kje je oče tvojih otrok? A on pa je lahko odsoten? A je zanič oče? Ima tudi slabo vest? Mu jo tudi tako zagreto nabijaš? On pa ni nič odgovoren za to, da bodo otroci zašli na kriva pota? Daj, povej, no.

Na srečo nismo vsi zaposleni v prosveti z rahlo bolj ohlapnim pojmom “delovni čas”. Popolnoma te razumem. Delo mora biti narejeno in se ga ne da odložiti na naslednji dan. V šolah in vrtcih pa je to še vedno možno in se tako tudi dela. Ne samo na tej stopnji, mislim da je na višjih stopnjah izobraževanje tega še bistveno bistveno več.

Verjetno si tile dve tvoji kolegici ne znata predstavljat delati v eni manjši firmi, kjer dejansko ni prostora za nedelavce.

Ej, ženska! Imaš slabo vest, pa se zato ne oglasiš več in odgovoriš na vprašanje o očetu tvojih otrok? 🙂

Bila sem otrok take mame. Iz sluzbe se je vrnila po 8h zvecer. Zjutraj me je peljala v vrtec, cesar se ne spomnim, oce me je vzel iz vrtca ob 2h in igral vlogo mame. In to dobre mame. Z ocetom sva si bila vedno blizu, z mamo sva si za vedno ostali tujki. Sele v odraslih letih sem ugotovila, da mama ni imela materinskega cuta. Zanimalo jo je delo in druzba, ki jo je imela skozi delo. Druzina ji je bila postranskega pomena. Zato sem bila hvalezna obema, da sta mi kot mamo dodelila tistega starsa, ki je edini imel smisel za vzgojo otrok.

Vcasih so ocetje veliko boljse mame od mam. Razmislite o tem, preden svoje moze dokoncno odrinete od otrok.

Se opravičujem za pozen odgovor.
V glavnem imam službo, kjer ne morem koristiti krajši delovni čas, mi tega ne odobrijo. Saj gledam za druge službe ampak ni nič. Rada pa delam to delo.
Glede očeta pa je z otrokoma od 15 oz. 15:30 ure naprej dokler ne pridem.

Od doma gremo ob 7, oddam otroka v vrtcu in pridem med 17-17:30 uro.
Res bi tudi sama rada imela boljšo službo z bolj ugodnim delovnikom. Ne maram pa, da mi na vsakem koraku očitajo, da nisem doma že ob 15. Obožujem otroka, hkrati pa želim svoj denar, da nisem samo odvisna od moža in tudi otrokoma lahko kaj kupim.

Ljuba duša, no! Otrok je normalno v vrtcu (moja dva sta bila vsak dan 9 ur), potem pa ju gre iskat oče in je z njima. Če bi bilo obratno in bi oče bil normalno odsoten toliko časa, ti pa bi ju hodila iskat, pa ne bi noben nič rekel, a ne? Ker to je pa tudi po mnenju teh kavk, ki rade nabijajo krivdo drugim, čisto normalno. Neumnost!
Glej, logično, da bi vsak oz. večina rada bila prej doma, ampak danes to pač ne gre. Je pa bistveno, da je vsaj en od staršev z otroki, drugi pa pač malce manj, pa to nadoknadi čez vikend. Torej – vprašaj te kavke, kje imajo pa svoje može? Bodo hitro utihnile – tako kot tukaj. 🙂

To je njihov problem. Ne prihajaš domov po 19 uri, temveč normalno po 8-urnem delovniku. Nisi edina takšna. Edino kar lahko narediš, je to, da preslišiš njihove opazke in se zaradi njih ne sekiraš več. Takšnih stvari si ne ženi k srcu, ker so njihov problem, ne pa tvoj.

Lahko jim pa tudi rečeš, da z veseljem zamenjaš z njimi, naj gredo oni v tvojo službo, ti pa v njihovo. Pa ne vem, če jim ne boš kar hitro zaprla gobca. Ali pa, da ni problema, boš pustila službo, pa bodo oni delali zate (transferji ipd).

grozno. Na srečo tudi jaz imela toplega očeta, ki si je vzel čas zame. Sicer bi visela po tečajih, varuškah ipd.

ni tako hudo kot si pisala. Jaz sem sicer 6 let izkoristila pravico do kraj.delovnega časa (tri leta po 4 ure, tri leta po pet ur) in absolutno mi ni in nikoli ne bo žal. Ampak..za tolažbo..obstajajo še hujše karieristke..od službenih poti, službeni zabav, sestankov po normalnih urnikih. Tvoj sistem je nekaj žal sodobna realnost čeprav če imaš možnost skrajšanega (torej si za nedoločen čas) jo je izkoristi..ker življenje je tisto kar se dogaja “zunaj” tj izven pisarn/službe..gre pa hitro mimo. Lp

ni tako hudo kot si pisala. Jaz sem sicer 6 let izkoristila pravico do kraj.delovnega časa (tri leta po 4 ure, tri leta po pet ur) in absolutno mi ni in nikoli ne bo žal. Ampak..za tolažbo..obstajajo še hujše karieristke..od službenih poti, službeni zabav, sestankov po normalnih urnikih. Tvoj sistem je nekaj žal sodobna realnost čeprav če imaš možnost skrajšanega (torej si za nedoločen čas) jo je izkoristi..ker življenje je tisto kar se dogaja “zunaj” tj izven pisarn/službe..gre pa hitro mimo. Lp[/quote]
Zakaj tega ne priporočate tudi svojim možem? A misite, da oni pa lahko zamudijo ta čas? Zakaj res?

Ne sekiraj se.
Če delam popoldne grem od doma ob 13 uri in se vrnem ob 22,30, če imam srečo. Kadar sem dopoldne grem od doma ob 7:30 in se vrnem okoli 16 ure, s tem, da enega otroka poberem v vrtcu. Veliko pregovarjanja je bilo doma okoli mojega urnika. Na koncu smo ugotovili, da službo potrebujem, drugače ne bo šlo. Sicer je trajalo nekaj časa, da sem nekaterim razložila, da služb od 6 – 14 ure in vikende proste več ni.