Kot že nekajkrat rečeno v tej temi, ti svetujem, da se držiš bolj preprostih tem; predvsem tistih, ki jih vsaj deloma razumeš…. Biodinamično kmetovanje vsekakor preseže tvoje intelektualne sposobnosti…

Sicer pa, če še nisi opazil je tema o Waldorfski gimnaziji…
[/quote]
Nisem jaz začel 🙂
Pa veliko uspeha z gnojilom iz roga, ki je popilo vesoljno enegijo, he, he…
Na w. šoli so na take kekce kot si ti prav gotovo ponosni.

Badas ti pa si pacjent :-))))

Ko tole berem, nekateri hvalite neko postransko znanje walfdorfcev poleg rednega, ki je pomankljivo.
Ampak ta postranska znanja, kot so ročna dela in kmetovanje, so nekatere naučili starši in se nam to ne zdi nič posebnega, čisto samoumevno. Ni se kaj hvalit. Vam je pa višek, če nekdo naštrika kapo?

As of 2016 biodynamic techniques were used on 161,074 hectares in 60 countries.

Vir: https://en.wikipedia.org/wiki/Biodynamic_agriculture

Ja res je new age bullshit ni kaj. Bullshit, ki ga izvaja 60 držav. Sprašujem se zakaj. Očitno ti kavč strokovnjak veš več kot stroka na tem področju.

Sploh ne vem kod pri kmečki pameti lahko trdi da je biodinamično kmetovanje nateg, bullshit in ne vem še kaj vse. Da nekdo to trdi mora pa imeti res malo soli v glavi in vsekakor nič izkušenj pri predelovanju takšnih in drugačnih pridelkov.

Iz izkušenj lahko povem, da vse skupaj ni nek larifari. Pred cca. 15 leti smo na naši mali njivici prenehali z uporabo takšnih in drugačnih sredstev, ker so popolnoma nepotrebna. Res, da danes plodovi niso tako lepi, ampak so vsekakor bolj zdravi, kar pa je potrdila tudi analiza naših pridelkov.

In kaj je v tvojem tekstu argument?

Čisto preprosto je. Če pač misliš da je biodinamično kmetovanje nateg, pač jej hrano, ki je uspela v zemlji prepojena s strupi, škropili ipd.. Jaz bom kar lepo pridelovala hrano brez kemije!

Ne boš. Brez “kemije” ne zraste nič. Pa še juha je neslana.

Ne boš. Brez “kemije” ne zraste nič. Pa še juha je neslana.
[/quote]

Ja, tako ja, očitno ti že veš!

Kdo ti je pa rekel, da je znanje pomanjkljivo? Maturo naredijo vsi. Torej je znanje enako kot na drugih gimnaxojah. Pri drugih temah se pa vsi strinjate, koliko balasta je v šolah. Da se v W. gimnaziji ne učijo balasta, se vam pa zdi totalno bogoskrunstvo? Zanimiv folk ste.

Ne drži. “Izumil” ga je neki Steiner po prvi svetovni vojni, ki ni imel pojma o kmetijstvu, je pa s prodajanjem bučk takrat res neukim kmetom služil mastne denarce.
[/quote]
A veš, da obstajajo ljudje z doktoratom iz bd kmetovanja? Osebno poznam 4 iz različnih delov Evrope in 2 iz slovenije. Sama sem po izobrazbi agronom. Imamo kmetijico doma (3ha, majceno} in počasi vse obdelujemo po bd metodi. Pridelki so večji, bolj zdravi, okusnejši. Ampak kaj ti bom pravila, ti si prepričan v svoje.

No, pa da vam povem še našo izkušnjo.
Imamo hči in sina. Hči je obiskovala “newaldorfsko” gimnazijo, sin pa “waldorfsko”. Hči je na koncu skoraj postala stalna odvisnica antidepresivov. Smo zelo hvaležni, da obstaja v Sloveniji tudi Waldorfska šola. Ni lepšega kot videti svojega otroka (sploh v najstniških letih, ki so zelo burna) veselega, brez strahu pred testi. Ves njegov razred je bil povezan, sošolci so si med seboj pomagali. Še zdaj so dobri prijatelji.
Zgoraj je nekdo pisal, da se že doma kmetuje in ne rabiš šole za to. Ne živijo vsi otroci v hišah in nimajo vsi zemlje doma. Zato je super, da so vsem otrokom na voljo tudi te veščine.
Ročna dela kot so kvačkanje kape, pletenje nogavic, šivanje oblek, pletenje košar, popravljanje koles, knjigovezništvo,.. so samo dodatne vsebine, ki pripomorejo k boljšemu razvijanju možgan.
Smo imeli možnost primerjave gledati učbenike in zvezke “newaldorfske” in “waldorfske” gimnazije.
“Newaldorfska” je imela ogromno balasta brez povezave z življenjem. Samo, da so se otroci piflali za petice in potem vse skupaj pozabili.
“Waldorfska” pa je imela vso vsebino smiselno povezano z življenjem, s tem, da jih je pripravila tudi na maturo. Ker so imeli epohe, kar pomeni, da so 1 mesec imeli na primer vsak dan prvi dve uri fizike, so se navadili delati sproti, tako kot na faksu, navajeni so se bili učiti v večjih sklopih. Predstavljajte si, da po 14 dneh pišete test za toliko snovi, kot jo imajo v celem polletju v ostalih gimnazijah pri posameznem predmetu. Snov so tudi na ta način zares utrdili in si jo zapomnili.
Sin sedaj na faksu z veseljem študira naprej.

Različnim ljudem ustrezajo različni načini poučevanja. Naučiti se (karkoli) pa se mora vsak posameznik sam…
Edino, kar se spotikam in me bo težko kdo prepričal pa, da se da osnove (in v gimnaziji je veliko stvari bolj od začetka – torej še osnove) bolje naučiti na hitro – na: hvaljenje načina … “Predstavljajte si, da po 14 dneh pišete test za toliko snovi, kot jo imajo v celem polletju v ostalih gimnazijah pri posameznem predmetu.”
Super način za poglabljanje področja, na katerem si že kar domač, – mislim, da je zaradi tega toliko strokovnjakov zagovornikov podajanja na tak način. Pa veliko učencev z dobrom kratkotrajnim pomnenjem (in s tem tudi staršev, ki vidijo dobre ocene).
Ponavljanje – obujanje povezav, vnašanje novih podatkov v kontekst čez nekaj časa – je po mojem mnenju dobra naložba…
Mogoče je kdo iz generacijje dedkov in babic opazil, da se pri vnukih bolje spomni pravljic/pesmic ki jih je (ponovno) bral otrokom, kot pa pri otrocih tistih, ki se jih je naučil kot orok.

Živela sem na Norveškem, kjer je Waldorfska šola top, zelo cenjena in dijakom ni potrebno delati mature, ker imajo takšno širino. Na vseh fakultetah so zelo zaželeni študenti.
Ne morem verjeti, kakšno mnenje je v Sloveniji za to šolo. Narobe svet, res.

Saj bo tudi v Sloveniji kmalu drugacno mnenje. Waldorfskih sol v Sloveniji bo cedalje vec, bo reforma javnega solstva, pa bo. Slovenci so bili ze v daljnji zgodovini hlapci (se prilagajali in kimali). Tipicni “Slovenceljni” kot rece Svetlana Makarovic, se pocutijo varni v čredah, kjer tulijo v isto smer 🙂

ja obstaja “waldorfska matura”, to je zakljucna naloga 4. letnika na Waldorfski gimnaziji, samostojna projektna naloga, ki jo dijak zacne pripravljati ze v 3. letniku, rezultate svojega dela pa prikaze na javni predstavitvi v 4. letniku. Projekt traja 1 leto, temo si dijak izbere sam, projektna naloga pa je sestavljena iz teoreticnega in prakticnega dela. Pri izdelavi pomagata dijaku 2 mentorja, enega si dijak izbere izmed uciteljev sole, drugi mentor pa je zunanji strokovnjak za temo, ki jo dijak predstavlja v svoji projektni nalogi (kot na faksih diplomska naloga).
Tako, da tisti, ki se pri nas po 4. letniku odloci za maturo, naredi 2 v istem letu; waldorfsko in drzavno.

ja obstaja “waldorfska matura”, to je zakljucna naloga 4. letnika na Waldorfski gimnaziji, samostojna projektna naloga, ki jo dijak zacne pripravljati ze v 3. letniku, rezultate svojega dela pa prikaze na javni predstavitvi v 4. letniku. Projekt traja 1 leto, temo si dijak izbere sam, projektna naloga pa je sestavljena iz teoreticnega in prakticnega dela. Pri izdelavi pomagata dijaku 2 mentorja, enega si dijak izbere izmed uciteljev sole, drugi mentor pa je zunanji strokovnjak za temo, ki jo dijak predstavlja v svoji projektni nalogi (kot na faksih diplomska naloga).
Tako, da tisti, ki se pri nas po 4. letniku odloci za maturo, naredi 2 v istem letu; waldorfsko in drzavno.
[/quote]
Večina meče v isti koš Waldorfsko osnovno šolo in Waldorfsko gimnazijo. Ne pride vsak na Waldorfsko gimnazijo, ker ni vsak material za gimnazijo. Moraš pokazati interes na vseh področjih in ni dovolj, da si samo odličen učenec.
Imam nečakinjo na Waldorfski gimnaziji.
Zaključni projekti (waldorfska matura) pa so sploh fenomenalni. Predstavitve trajajo dva dni in nekateri dosežejo nivo tudi doktorske dizertacije. Dijaki se odlično pripravijo in vedno užiivam takrat tam.

ja obstaja “waldorfska matura”, to je zakljucna naloga 4. letnika na Waldorfski gimnaziji, samostojna projektna naloga, ki jo dijak zacne pripravljati ze v 3. letniku, rezultate svojega dela pa prikaze na javni predstavitvi v 4. letniku. Projekt traja 1 leto, temo si dijak izbere sam, projektna naloga pa je sestavljena iz teoreticnega in prakticnega dela. Pri izdelavi pomagata dijaku 2 mentorja, enega si dijak izbere izmed uciteljev sole, drugi mentor pa je zunanji strokovnjak za temo, ki jo dijak predstavlja v svoji projektni nalogi (kot na faksih diplomska naloga).
Tako, da tisti, ki se pri nas po 4. letniku odloci za maturo, naredi 2 v istem letu; waldorfsko in drzavno.
[/quote]
Večina meče v isti koš Waldorfsko osnovno šolo in Waldorfsko gimnazijo. Ne pride vsak na Waldorfsko gimnazijo, ker ni vsak material za gimnazijo. Moraš pokazati interes na vseh področjih in ni dovolj, da si samo odličen učenec.
Imam nečakinjo na Waldorfski gimnaziji.
Zaključni projekti (waldorfska matura) pa so sploh fenomenalni. Predstavitve trajajo dva dni in nekateri dosežejo nivo tudi doktorske dizertacije. Dijaki se odlično pripravijo in vedno užiivam takrat tam.
[/quote]

Dejte ljudje vseeno mal objektivnost vklopit!
Projektno delo je pa še na kakšni drugi gimnaziji in ne delajo iz tega cele drame.

Večina meče v isti koš Waldorfsko osnovno šolo in Waldorfsko gimnazijo. Ne pride vsak na Waldorfsko gimnazijo, ker ni vsak material za gimnazijo. Moraš pokazati interes na vseh področjih in ni dovolj, da si samo odličen učenec.
Imam nečakinjo na Waldorfski gimnaziji.
Zaključni projekti (waldorfska matura) pa so sploh fenomenalni. Predstavitve trajajo dva dni in nekateri dosežejo nivo tudi doktorske dizertacije. Dijaki se odlično pripravijo in vedno užiivam takrat tam.
[/quote]

Dejte ljudje vseeno mal objektivnost vklopit!
Projektno delo je pa še na kakšni drugi gimnaziji in ne delajo iz tega cele drame.
[/quote]

Nobene drame ni nikjer, samo odgovor na vprašanje o naših mnenjih glede Waldorfske gimnazije.

Večina meče v isti koš Waldorfsko osnovno šolo in Waldorfsko gimnazijo. Ne pride vsak na Waldorfsko gimnazijo, ker ni vsak material za gimnazijo. Moraš pokazati interes na vseh področjih in ni dovolj, da si samo odličen učenec.
Imam nečakinjo na Waldorfski gimnaziji.
Zaključni projekti (waldorfska matura) pa so sploh fenomenalni. Predstavitve trajajo dva dni in nekateri dosežejo nivo tudi doktorske dizertacije. Dijaki se odlično pripravijo in vedno užiivam takrat tam.
[/quote]

Dejte ljudje vseeno mal objektivnost vklopit!
Projektno delo je pa še na kakšni drugi gimnaziji in ne delajo iz tega cele drame.
[/quote]

Sem mam 3 w. otrok. Nihče ni hodil v w. gimnazijo. Na predstavitvah projektov pa sem bila večkrat. Osem let sem poučevala na neki “civilni” gimnaziji. Poznam projekte in projekte. Res so waldorfski čisto nekaj drugega, kot na navadnih šolah. Poglobljeni, dodelani, estetski… Ampak svetlobna leta pa od doktoratov, no.
Sicer pa na w. gimnazijo ni nek problem prit. Ne vem če je že bila kdaj omejitev. Tudi dobre osnovnošolce najdeš tam.

Dejte ljudje vseeno mal objektivnost vklopit!
Projektno delo je pa še na kakšni drugi gimnaziji in ne delajo iz tega cele drame.
[/quote]

Sem mam 3 w. otrok. Nihče ni hodil v w. gimnazijo. Na predstavitvah projektov pa sem bila večkrat. Osem let sem poučevala na neki “civilni” gimnaziji. Poznam projekte in projekte. Res so waldorfski čisto nekaj drugega, kot na navadnih šolah. Poglobljeni, dodelani, estetski… Ampak svetlobna leta pa od doktoratov, no.
Sicer pa na w. gimnazijo ni nek problem prit. Ne vem če je že bila kdaj omejitev. Tudi dobre osnovnošolce najdeš tam.
[/quote]
Za letos vem, da so omejitve bile.

Sem mam 3 w. otrok. Nihče ni hodil v w. gimnazijo. Na predstavitvah projektov pa sem bila večkrat. Osem let sem poučevala na neki “civilni” gimnaziji. Poznam projekte in projekte. Res so waldorfski čisto nekaj drugega, kot na navadnih šolah. Poglobljeni, dodelani, estetski… Ampak svetlobna leta pa od doktoratov, no.
Sicer pa na w. gimnazijo ni nek problem prit. Ne vem če je že bila kdaj omejitev. Tudi dobre osnovnošolce najdeš tam.
[/quote]
Sem bil že na doktorski dizertaciji, ki je primerljiva s kakšnim zaključnim projektom waldorfcov.
Na Waldorfski gimnaziji omejitve so.

Imamo dve hčeri, ena je stara že skoraj 28 let, bila na Waldorfski gimnaziji, druga pa jo obiskuje zdaj in lahko rečemo, da je velika razlika. Druga se mora učiti veliko več kot se je prva, tudi pripravo za maturo imajo sedaj lepo organizirano, sploh za dijake, ki želijo na maturo že po 4. letniku.
Jaz dam samo kapo dol vsem tistim Waldorfskim dijakom, ki se odločijo za maturo po 4. letniku, saj jih čaka v 4. letniku res intenzivno leto priprave na maturo, zaključnega projekta (w matura) in zaključno gledališko igro. Nekateri so celo zlati maturanti. Vsaka jim čast,res.

Sem bil že na doktorski dizertaciji, ki je primerljiva s kakšnim zaključnim projektom waldorfcov.
Na Waldorfski gimnaziji omejitve so.
[/quote]

Ja, sem sla pogledat. Celih 138 točk je treba imet. No, res je omejitev, pove pa številka tudi nekaj.
Doktorati pa res niso primerljivi z w. projektnimi nalogami. Vsaj na mojem biotehnološkem področju ne. Sploh veš koliko dela in študija stoji za enim doktoratom? Mogoče na FDV ali FF. Pa še to hudimano dvomim.

Ja, sem sla pogledat. Celih 138 točk je treba imet. No, res je omejitev, pove pa številka tudi nekaj.
Doktorati pa res niso primerljivi z w. projektnimi nalogami. Vsaj na mojem biotehnološkem področju ne. Sploh veš koliko dela in študija stoji za enim doktoratom? Mogoče na FDV ali FF. Pa še to hudimano dvomim.
[/quote]
Niso samo točke merilo za omejitev 🙂
Imam doktorat in vem koliko je dela z njim.