Zakaj je tako malo zanimanja za programiranje med zenskami?
Ja, sem ravno brala (lani se mi zdi) kako “pada še zadnja moška trdnjava” ali nekaj podobno bedastega.
Tle se kao čudi, pol ko bo pa pol žensk, bo pa spet jok in stok o “feminizaciji poklica”.
[/quote]
Ej, jst sem vesel da se tud ženske zanimajo za to.
Teoretiziranje o družbeni vlogi spolov je pa najbolj neuporabna veda kar jo poznamo.
Biološka je vsem znana. Družbena vloga pa sploh ne bi smela obstajati. Si kar si in ne sme zate veljati drugačen red kot za drugega sam zato ker ma lulčka ti pa luliko.
Dolocena podjetja so sla zelo dalec. Vkljucno z vrtci v isti stavbi, kjer bi zenske delale in drugimi prilagoditvami potreban vsakdana zensk, pa niso prisli nad 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.
Ej, jst sem vesel da se tud ženske zanimajo za to.
Teoretiziranje o družbeni vlogi spolov je pa najbolj neuporabna veda kar jo poznamo.
Biološka je vsem znana. Družbena vloga pa sploh ne bi smela obstajati. Si kar si in ne sme zate veljati drugačen red kot za drugega sam zato ker ma lulčka ti pa luliko.
[/quote]
Jaz sem programirala samo na faksu. Pa moram priznati, da mi ni bilo fajn/zanimivo, predvsem zato, ker imam premalo potrpljenja. Težko ni bilo, meni je bilo samo dolgocajtno (oprosti prosim :)) verjetno na višjih nivojih postane bolj zanimivo, kreativno.
Jaz sem programirala samo na faksu. Pa moram priznati, da mi ni bilo fajn/zanimivo, predvsem zato, ker imam premalo potrpljenja. Težko ni bilo, meni je bilo samo dolgocajtno (oprosti prosim :)) verjetno na višjih nivojih postane bolj zanimivo, kreativno.
[/quote]
Hja, potrpljene in “ljubezen do dougcajta” sta predpogoja za kakrsnokoli kreativnost. Je pa ustvarjalnega dela v samem programiranju zelo malo, imas prav. Vec ustvarjalnosti je v “zgodbi”, to pa pride sele znatno kasneje (in nima prav veliko opraviti s programiranjem samim). Priznam, dolgocasni smo. :-))))
Jaz sem programirala samo na faksu. Pa moram priznati, da mi ni bilo fajn/zanimivo, predvsem zato, ker imam premalo potrpljenja. Težko ni bilo, meni je bilo samo dolgocajtno (oprosti prosim :)) verjetno na višjih nivojih postane bolj zanimivo, kreativno.
[/quote]
Na višjih nivojih postane norišnica.
😛
Pa dobr. Sej men je to bolj nujno zlo, ki ga moram obvladat. Je pa uporabno.
Ni vsak za to, da bi 8 ur ždel pred računalnikom in si pulil lase 🙂
Na višjih nivojih postane norišnica.
😛
Pa dobr. Sej men je to bolj nujno zlo, ki ga moram obvladat. Je pa uporabno.
Ni vsak za to, da bi 8 ur ždel pred računalnikom in si pulil lase 🙂
[/quote]
Saj se strinjam. Samo pravim, da je to zadeva, ki te “mora potegniti”, če hočeš biti kolikor toliko dober. Je pa to trenutno ena najbolj koristnih (in zaposljivih) veščin, ja.
En star vic na racun moza programerja.
Pravi moz, da gre v trgovino po casopis in cigarete. Pa mu zavpije zena: “Dej kup’ se piscanca, pa ce ‘majo vanilijev jogurt, kup’ dva.”
Pride model nazaj in da dva piscanca na pult. Zena pisano gleda in vprasa: “Ja zaqwa si pa dva piscanca prinesel?!? Kdo bo to pojedel? Tip se bolj zaprepadeno odgovori: “Ja,… so mel’ vanilijev jogurt, a ne.”
Se povsem strinjam. Izhajal sem zgolj iz tega, da je poklic kot tak TUDI v zgornji placilni kategoriji. Prednosti pa je veliko in se zlahka najde tudi kaj za marsikoga: moznost dela od doma, moznost spoznavanja (drugih, povezanih) najmodernejsih tehnologij, moznost sodelovanja s priznanimi strokovnjaki z razlicnih podrocij, od druzboslovja, preko farmako-kemije, strojegradnje,… moznost potovanj, tako lokalno, kakor globalno, moznost spoznavanja novih kultur, ljudi,… velja kot povsod: ne nujno pri vseh delodajalcih in ne nujno vse naenkrat. Glede na preference posameznika, si lahko vsak izbere sebi na kozo pisanega delodajalca.
V nekih študijah so prišli do zaključka, da ženske v povprečju bolj zanimajo ljudje kot predmeti, pri moških je pa statistika ravno obratna. Seveda to ne pomeni, da lahko to kar posplošimo na vse pripadnike enega spola, ampak bi bila pa to možna razlaga, zakaj je v določenih poklicih več žensk kot moških, v drugih pa ravno obratno.
Svoje potem doda še čisto družbena komponenta, ko večina staršev fante že od mladih let bolj usmerja k praktičnosti, dekleta pa k estetiki. (Glej, kako je ta avto hiter! Glej, kako je ta roža lepa! – v tem smislu).
Skratka ključno vprašanje je, v kolikšni meri so naša zanimanja pogojena z našo izpostavljenostjo nečemu v mladih letih (redkokatero mlado dekle očetje povabijo zraven, naj jim pomaga pri popravljanju motorja, čeprav bi njo to zanimalo), sprejetostjo udejstvovanja v družbi ter dejanskim zanimanjem neke osebe za neko stvar.
Jaz se na primer lahko pridružim Repliki, da me programiranje enostavno ne zanima in ne fascinira dovolj. Rada imam tehniko, matematiko, fiziko, kemijo, tehnologijo, naravoslovje na splošno, reševanje problemov, nove koncepte, kreativnost, logično razmišljanje, ampak programiranje kot tako me pa enostavno ne privlači dovolj. Znam toliko, kot sem kdaj potrebovala in kar mi pride prav, več kot toliko mi pa ne prinaša dovolj zadovoljstva, da bi se imela željo s tem ukvarjati.
Se povsem strinjam. Izhajal sem zgolj iz tega, da je poklic kot tak TUDI v zgornji placilni kategoriji. Prednosti pa je veliko in se zlahka najde tudi kaj za marsikoga: moznost dela od doma, moznost spoznavanja (drugih, povezanih) najmodernejsih tehnologij, moznost sodelovanja s priznanimi strokovnjaki z razlicnih podrocij, od druzboslovja, preko farmako-kemije, strojegradnje,… moznost potovanj, tako lokalno, kakor globalno, moznost spoznavanja novih kultur, ljudi,… velja kot povsod: ne nujno pri vseh delodajalcih in ne nujno vse naenkrat. Glede na preference posameznika, si lahko vsak izbere sebi na kozo pisanega delodajalca.
[/quote]
ja vem da si izhajal iz tega, jaz pa iz tega, da ti mora biti samo delo všeč, saj ga opravljaš vsak dan in ne zgolj na tisti pej dej… večina pa je na delovnem mestu zgolj zaradi plače/denarja ne zaradi dela samega.
Možnosti so seveda različne, ampak to tudi kakšna druga dela dopuščajo-spoznavanje širše slike, potovanja, sodelovanje z drugimi strokovnjaki itd
Osnove marketinga, ja. :-)))
—
Zanimivo pri programiranju pa je ravno to, da je namenjeno ljudem in ne strojem. Programiramo stroj, da cloveku olajsamo neko delo. Zanimiv je tudi urbani mit (ki ima realno osnovo v samih zacetkih), da je za programiranje potrebno ne vem kaksno znanje matematike. Pri milem bogu… koliko matematike je treba znati, da si clovek zamisli in skodira MON (phpBB)?
Kot je zapisala, mislim da
Ce sklenem, je v praksi s pojavom visokonivojskih jezikov konec osemdesetih programiranje postalo bolj sorodno umetnosti, kakor inzenirskemu delu, oz. podobno kot industrijski dizajn nekako ponuja presek med funkcionalnostjo in prevajanjem idej v verbalne tvorbe. Problemsko polje pa je vedno blizje humanistiki, kakor cemu drugemu.
Zaradi vsega nastetega me vedno bolj bega, zakaj se ob ze tako majhni zastopanosti vedno manj zensk odloca za ta poklic.