Zakaj je tako malo zanimanja za programiranje med zenskami?
Lahko malo bolj podrobno opises razliko med pripravljenostjo tvegati in nagnjenostjo k tveganju v kontekstu delitve poklicev na moske in zenske?
Na cem temelji misel, da je danes patriarhat v druzbi bolj izrazen, kot je bil v preteklosti?
Kozlarije. Ravno ne veš kaj, s čim in kako se pravzaprav dela drugje.
[/quote]
Na začetku si ves navdušen ko kaj delaš, čez leta te razveseli le še končni rezultat, še kasneje, ko te začne je.bat hrbet, oči, zdravje, pritiski zmešanih šefov, vedno nove tehnelogije, prilagajanja, učenje tudi v prostem času, ti pa vse slej al prej dojadi in maš poln ku.rac vsega. Nobene dinamike, pestrosti, nič,… pa tut neki keša zlo ne. Bedaaaaa je tole programiranje. Punce so pametne, da ne vpisujejo FRI.
Na začetku si ves navdušen ko kaj delaš, čez leta te razveseli le še končni rezultat, še kasneje, ko te začne je.bat hrbet, oči, zdravje, pritiski zmešanih šefov, vedno nove tehnelogije, prilagajanja, učenje tudi v prostem času, ti pa vse slej al prej dojadi in maš poln ku.rac vsega. Nobene dinamike, pestrosti, nič,… pa tut neki keša zlo ne. Bedaaaaa je tole programiranje. Punce so pametne, da ne vpisujejo FRI.
[/quote]
No, jaz sem se bolj na zacetku, ker mi zaenkrat se vedno kot malemu otroku zaigra srce, ko je treba kaj narediti. Koncni izdelek pri meni ne igra neke bistvene vloge, saj moji koncni izdelki spadajo v kategorijo samoumevnosti, tako da je ta stran programiranja primerna zgolj za tiste, ki delajo zase, kot se temu rece, oz. iz lastnega veselja. Z denarjem je tako kot povsod… bolj ko je clovek uveljavljen, vec ga je, bodo pa redki obogateli v tej branzi.
Poklic spada v kategorijo “vsezivljenjskega ucenja”, tu v celoti pritrjujem. Z vidika dinamike je dosti odvisno od posameznikovih pricakovanj. Zame je je neredko celo prevec. Pogosto je treba skakati iz ene tehnologije na drugo, iz ene lokacije z nekimi ljudmi na drugo s povsem drugimi ljudmi, kulturami in tezavami. Oskrbovalne verige ponujajo sila pester nabor izzivov in ni dovolj zgolj poznavanje informacijskih tehnologij, veliko je treba vedeti tudi o potrebah ljudi v neki dejavnosti, ce se dela za poslovne kupce oz. o zeljah potrosnikov, ce se dela zanje.
T.i. globalizacija je prinesla cel kup svezine v branzo. Tako da danes razvoj programske opreme sledi ne vec zgolj standardizaciji postopkov, temvec vkljucuje tudi mnoge druge, bolj socialne vescine, vedno bolj pridobivata na veljavi tudi ergonomija in dizajn. Tako je znotraj branze tudi kar nekaj prostora za bolj usmerjeno profiliranje.
Od mojih zacetkov pred nekako cetrt stoletja do danes sem bil prica ze nekaj velikanskim premikom, sprembam programskih paradigm in vedno znova se mi zdi, da sem na zacetku, svez nepopisan list papirja. Ali bom vzdrzal se naslednjih 25 let, bo pokazal cas, bom pa z uzitkom se naprej snoval resitve, ki bodo ljudi razbremenjevale rutinskih, ponavljajocih se opravil in jim dale moznost, da cas izkoristijo za razvoj svojih lastnih potencialov, za kar se ze cutijo poklicane.
Lahko malo bolj podrobno opises razliko med pripravljenostjo tvegati in nagnjenostjo k tveganju v kontekstu delitve poklicev na moske in zenske?
Na cem temelji misel, da je danes patriarhat v druzbi bolj izrazen, kot je bil v preteklosti?
[/quote]
Patriarhata sicer nisem omenjala, posledice so seveda še prisotne ampak družba definitivno ni več toliko patriarhalna kot je bila nekoč, v prihodnje mogoče spet bo (lahko samo pogledamo ZDA, kjer se dogajajo zelo negativne spremembe na področju reproduktivnega zdravja žensk, pa ne mislim samo na splav. Govorila sem samo o marketingu stvari ki so za punce, in stvari ki so za fante – še nikoli prej niso bile trgovine in izdelki tako močno deljeni na dekliške in fantovske, od igrač, oblačil in navsezadnje tudi hrane – kinderjajček ima roza različico za punce recimo. Groza :). Pa ne me narobe razumet – z roza punčkasto, punčko ni absolutno nič narobe – a usmerjati celotno populacijo mladih deklet v to smer? Mogoče pa se res poveča moč patriarhata.
Biti pripravljen tvegati in prevzeti odgovornost: človek se zaveda rizika in tveganja, ki s tem rizikom pride. Je premišljeno in odgovorno tveganje. Staviš “vse” na nekaj kar si premislil in načeloma imaš tudi dovolj možganov da če gre vse v k**** ne pristaneš na cesti.
Nagnjenost k tveganju pa je manj premišljena, bolj kockarstvo, recimo.
Ali je risk zastaviti stanovanje da odpreš gostilno? Je. Človek ki je pripravljen tvegati se bo o tem poslu malo izobrazil, človek ki je nagnjen k tveganju pa bo šel v to ker naprimer misli da je to enostavno in da itak da mu bo ratalo. Uspe seveda lahko obema.
Imamo pa ženske tu veliko prednost zmanjševanje rizika, (ali pa oviro) da v nas ljudje načeloma manj verjamejo in nas odvračajo od tveganih in varnih tveganih dejanj in poklicov.
Mene so vsi po seznamu odvračali od tega, da grem na svoje, od domačih do prijateljev in znancev. In tako je pri večini mojih znank, ki gredo v podjetništvo ali pa želijo menjati službo. Tudi pri moških se to dogaja, ampak manj, pri menjavi službe za boljšo jih družina in prijatelji ponavadi spodbujajo, pri samostojni podjetniški poti malce manj ampak še vedno, načeloma, nekega pretiranega odvračanja ni – vedno se najde nek cheerleader.
Večina ljudi rabi občutek potrditve okolice ali bližnjih (jaz hvala bogu takrat nisem :)), tako da mislim da tole igra veliko vlogo. Tako da v esenci, mislim da smo nekje moški – ženske v naturi 50-50 samo da moške nihče ne ustavlja pri rizikih, oziroma se jih spodbuja tako da se pogojeno tole razmerje poruši. Taisti občutek potrditve tudi botruje izbiri šole in poklica, konec koncev. Čisto banalno, če se fant želi vpisati na računalništvo ga okolica k temu spodbuja. Če se želi ženska, bo žal še vedno dobila mešane signale okolice. These things add up.
Poklici, ki smo jih označili za “ženske” pa so v povprečju manj rizični.
Ne vem, ali je temu se tako, ampak v “mojih casih” se je to tam nekje v sedmem in osmem razredu tudi pocelo (kolikor so sole uspele zbrati predstavnikov poklicev). Delim tvoje mnenje, da je to dobra praksa (in ce je izumrla, bi jo bilo vredno oziviti). Tukaj (Spodnja Saska) so otroci ze od vrtca dalje v okvirih “naravoslovnih dnevov” (po nase) pogosto na spoznavanju druzbeno koristnih dejavnosti in poklicev (gasilci, kmetje, resevalci, bolnice, policija, tovarne in/ali delavnice, hoteli, vecje (namenske) kuhinje, itd.). Poleg tega se smatra, ce gre otrok z menoj na sluzbeno pot, kjer bo spoznal neko “novo dejavnost”, kot opravicen izostanek od pouka (narediti mora nekaksen “geografsko-gospodarski referat” na to temo). Kako je s takimi dejavnostmi danes v Sloveniji?
[/quote]
Mi smo imeli tega malo, pa še tisto malo je bilo zelo nerealno prikazano. Načeloma smo imeli domače naloge, kjer smo doma spraševali starše in potem smo otroci predstavljali njihove poklice v šoli. Ker izhajam iz podeželja je bila struktura poklicev naših staršev nikakva. Večinoma otroci iz kmetij kjer so imeli starši le OŠ, potem pa razne 3 letne šole kjer so starši delali v fabriki za tekočim trakom. In ko se čez nekaj let zavedaš na podlagi kakšnih informacij si se odločil za poklic te “srat prime”. Ni čudno, da gre veliko otrok po stopinjah staršev – saj drugih poklicev niti ne poznajo.
Patriarhata sicer nisem omenjala, posledice so seveda še prisotne ampak družba definitivno ni več toliko patriarhalna kot je bila nekoč, v prihodnje mogoče spet bo (lahko samo pogledamo ZDA, kjer se dogajajo zelo negativne spremembe na področju reproduktivnega zdravja žensk, pa ne mislim samo na splav. Govorila sem samo o marketingu stvari ki so za punce, in stvari ki so za fante – še nikoli prej niso bile trgovine in izdelki tako močno deljeni na dekliške in fantovske, od igrač, oblačil in navsezadnje tudi hrane – kinderjajček ima roza različico za punce recimo. Groza :). Pa ne me narobe razumet – z roza punčkasto, punčko ni absolutno nič narobe – a usmerjati celotno populacijo mladih deklet v to smer? Mogoče pa se res poveča moč patriarhata.
Biti pripravljen tvegati in prevzeti odgovornost: človek se zaveda rizika in tveganja, ki s tem rizikom pride. Je premišljeno in odgovorno tveganje. Staviš “vse” na nekaj kar si premislil in načeloma imaš tudi dovolj možganov da če gre vse v k**** ne pristaneš na cesti.
Nagnjenost k tveganju pa je manj premišljena, bolj kockarstvo, recimo.
Ali je risk zastaviti stanovanje da odpreš gostilno? Je. Človek ki je pripravljen tvegati se bo o tem poslu malo izobrazil, človek ki je nagnjen k tveganju pa bo šel v to ker naprimer misli da je to enostavno in da itak da mu bo ratalo. Uspe seveda lahko obema.
Imamo pa ženske tu veliko prednost zmanjševanje rizika, (ali pa oviro) da v nas ljudje načeloma manj verjamejo in nas odvračajo od tveganih in varnih tveganih dejanj in poklicov.
Mene so vsi po seznamu odvračali od tega, da grem na svoje, od domačih do prijateljev in znancev. In tako je pri večini mojih znank, ki gredo v podjetništvo ali pa želijo menjati službo. Tudi pri moških se to dogaja, ampak manj, pri menjavi službe za boljšo jih družina in prijatelji ponavadi spodbujajo, pri samostojni podjetniški poti malce manj ampak še vedno, načeloma, nekega pretiranega odvračanja ni – vedno se najde nek cheerleader.
Večina ljudi rabi občutek potrditve okolice ali bližnjih (jaz hvala bogu takrat nisem :)), tako da mislim da tole igra veliko vlogo. Tako da v esenci, mislim da smo nekje moški – ženske v naturi 50-50 samo da moške nihče ne ustavlja pri rizikih, oziroma se jih spodbuja tako da se pogojeno tole razmerje poruši. Taisti občutek potrditve tudi botruje izbiri šole in poklica, konec koncev. Čisto banalno, če se fant želi vpisati na računalništvo ga okolica k temu spodbuja. Če se želi ženska, bo žal še vedno dobila mešane signale okolice. These things add up.
Poklici, ki smo jih označili za “ženske” pa so v povprečju manj rizični.
[/quote]
Hvala za odgovor. V principu to kar pravis nekako sovpada z rezultati raziskav, ki so bili potem podlaga za enega temeljnih argumentov feministicnega diskurza: da naj bi moski bili bolj nagnjei k tveganju. Obe strani sta to (zal) potrdili. Posledica: zenske se bodo praviloma raje odlocile za manjsi zagotovljen dobicek, medtem ko bodo moski pogosteje tvegali za vecji, cetudi ne gotov dobitek. In ne, stvar ni druzbeno pogojena, saj so do enakega rezultata prisli pri cloveku bliznjih opicah.
Ce torej odgovorim na vprasanje, katerega sem ostal dolzan: vse kaze na to, da je vendar enakost (equity) med spoloma zgolj druzbeni konstrukt, da ne recem nasilje nad spoloma.
—
Kje lezi temeljni vzrok za seksizem in patriarhalno druzbo? Antropologi pravijo, da se je treba ozreti nekihdvanajst tisoc let nazaj, ko je cloveka udomacila psenica. Slednja pa je narekovala posedovanje zemlje. In po – do takrat se povsem biolosko pogojenih – socialnih vlogah, je bil (tveganju naklonjen) moski tisti, cigar naloga je bila osvajanje in varovanje zemlje.
Vse to pripelje do pomembnega preobrata napram lovsko-nabiralniskim kulturam. Naenkrat postane pomemben “moj sin”, ki bo varoval to, kar sem jaz osvojil. In v pogojih, ki so takrat vladali, je bila edina mozna kontrola nad ocetovstvom kontrola nad zensko. Iz lovsko-nabiralniske skrbi za zensko (ki ima povsem biolosko podlago) torej s prehodom na poljedelstvo zaradi potrebe po dedovanju preidemo na nadzor nad zensko.
Pojavi pa se se en stranski produkt prehoda na poljedelstvo in ustalitve. S favoriziranjem potomca se pojavi potreba po nacinu “mesanja” genov, da bi ne prihajalo do izrojenosti in posledicno propada naselbine. In tako dobimo institud patrilociranja, torej naselitve zenske k moskemu. In tako se pojavijo vzorci patriarhalnih druzin, v katerih so moski medsebojno v sorodstvu, zenske pa so prisle od zunaj… ugibaj, kako je to vplivalo na razvoj dogodkov…
Dodatek k odgovoru na tvoje vprasanje je torej: ne verjamem, da bi forsiranje zensk v moski koncept druzbene ureditve (ne pozabimo, da danasnja kapitalisticna druzba temelji na tveganju) pripomogel k vecjemu blagostanju zensk nasploh. Kakor tudi ne verjamem, da je patriarhat za moske v resnici dober (prej smrtonosen, kakor kaj drugega).
Kot programer bom tu raje rekel, da je treba narediti kak “rollback” do “branch”-a, ko so bile stvari se spremenljive in potem od tu paralelno ustvariti nov “branch” in ne ponavljati ze storjenih potez, ki so se izkazale kot taksne, da ne prinasajo zeljenih ucinkov.
Študijo, ki so jo delali kako desetletje nazaj so delali na odraslih ljudeh, ki so že v svojem kalupu in pa bila je pristranska in rezultati ne nosijo vode. Dočim študija narejena par let nazaj rezultate prve poplnoma zavrže z uporabo nevtralnih vprašanj in okoliščin. Tu gre za odgovorno tveganje, za kterega rabiš razum.
Kar se pa opičnjakov tiče, biološke razlike med spoloma so, in hormoni in moč definitivno vplivajo na pre-nekatere stvari – z večjo močjo so tudi dovoljeni riziki večji. Nerazumski risk (tvegano obnašanje na cesti, postavljanje v nevarne situacije) so bolj v moški domeni.
Ampak spet, dinamika riskirsnja in tveganja je komplet drugačna v primeru riskiranja na delovnem mestu ali pa v naravi, boju za hrano, tvegani agresivnosti.
Enakopravnost, ne enakost. Razlike med spoloma seveda so, ampak nikakor ne take, kot jih mnogi želijo, vidijo. Sploh pa ne tako močne.
Večina moških je fizično močnejših, ne pomeni pa to vsi. Potem pa imamo situacijo ko v gostilni debatira grupa švohcenih moških kako ženska ni za v vojsko, medtem ko jih moja vojakinja z eno roko lahko vse pomeče.
Kar se pa forsiranja tiče, tu najbrž pašejo kvote in podobno, pa tudi sama nisem pristaš. Čeprov mogoče glede na to kjer smo, so malce potrebne – vsaj v politiki, kjer bi bilo logično, da vodilni ljudje kažejo neko dobro sliko ljudstva (spol, manjšine, invalidi… vse)
Forsiranje ne, manj oviranja in več spodbude pa vsekakor da!
Ti očitno sploh ne veš, kako se znanstveno raziskuje. V tej raziskavi zaključki niso bili vnaprej znani, vnaprej je bila znana hipoteza, tako kot pri vsaki drugi raziskavi, ki se je potrdila: We hypothesized that pull requests made by women are less likely to be accepted than thosemade by men. – kar se je izkazalo, da drži, ko se spol razkrije. Naredili so pa še kontrolno skupino z nerazkritim spolom, da so lahko preverili, koliko se razlikuje.
To, da obstajajo poleg seksizma še drugi močnejši pojavi, s katerimi se oni niso ukvarjali, ne pomeni, da seksizma ni in da je narobe, da se ukvarjajo z raziskovanjem seksizma. In kaj ti pričakuješ, da potem, ko so postavili svoje hipoteze in so rezultati pokazali na seksizem in da poleg tega obstajajo še večji faktorji od seksizma, da bi oni potem za nazaj spremenili svoje hipoteze in fokus svoje raziskave? To bi se ti zdelo znanstveno?
Mislim res, kot da znanstvenik delal raziskavo o gnilem grozdju, šel na neko trgatev, naredil analizo pobranega grozdja in objavil rezultate, da je 20 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} grozdja bilo gnilega in nadaljne raziskave, zakaj je bilo toliko gnilega.
Potem bi se pa našel en pametnjakovič, da je njegova raziskava zanič, ker se ni ukvarjala z negnilim grozdjem, ker negnilega grozdja je bilo pa 80 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}.
Sem prebral celoten članek pogledal rezultate in preveril grafe. Prosim še 1x preglej, če pa se motim pa povej kje točno je rezultat.
Hvala.
[/quote]
Če ne najdeš v predogledu študije teh cifer, napiši ime študije ime v google, zraven moje cifre, pa boš našel. To res ni moj problem, da v predogledu ni vsega in da nisi plačal za dostop do celotne študije.
Link: https://peerj.com/articles/cs-111/
Citiram rezultate:
For insiders, we observe little evidence of bias when we compare women with gender-neutral profiles and women with gendered profiles, since both have similar acceptance rates. This can be explained by the fact that insiders likely know each other to some degree, since they are all authorized to make changes to the project, and thus may be aware of each others’ gender.
1For outsiders, we see evidence for gender bias: women’s acceptance rates drop by 12.0{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} when their gender is identifiable, compared to when it is not (χ2(df = 1, n = 16, 258) = 158, p < .001). There is a smaller 3.8{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} drop for men (χ2(df = 1, n = 608,764) = 39, p < .001). Women have a higher acceptance rate of pull requests overall (as we reported earlier), but when they are outsiders and their gender is identifiable, they have a lower acceptance rate than men.
Zakaj si insajderje izpustila in zakaj si iz 12{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} dobila 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} veš le ti.
Ce zelis mi pisi na mail. Malce se predstavi z vidika, kaj bi znala narediti, napisi razpolozljivost (na tedenski ravni in grobe plane odsotnosti do konca leta) in zeleno urno postavko. Morda bi nasel kaj, kar morem oddati v delo drugemu.
[/quote]
Hvala za odziv in povabilo k sodelovanju. Priznam, da si v tem trenutku še ne upam spustiti v kaj takšnega. Prvič, ker se mi zdi, da ti res ne morem ponuditi tega, kar bi ti verjetno potreboval. Sem prebrala nekaj tvojih preteklih povabil k sodelovanju in se še ne čutim kompetentno. Drugič, če grem v to zdaj, bom res zagrizla in ob redni službi ter otrocih ne bo nič prostega časa. Tretjič, sodelovanje s tabo bi pomenilo admunistrativno kolobocijo glede plačila in davkov. Ta del me precej odvrača. Se pa zelo zahvaljujem za odprtje teme in debate, ki presenetljivo poteka kar na kulturnem nivoju. Sem se ponovno navdušila in se bom vrgla v MySql, da vidim to čudo in v Javo. Ali mi svetuješ še kaj drugega? Vem, kje te najdem in morda se ti enkrat javim privat, ko bom že kaj več znala.. Zanima me pa, kako je prišlo do tega, da si nekaj let nazaj zabredel v finančno krizo? Ker če si tak maher, si verjetno delo in projekte lahko najdeš kjerkoli? Ali so bile po sredi kriptovalute? In še sem radovedna naprej. Za nekoga, ki veliko programiraš imaš presneto veliko časa za objavljanje postov na čveku. Predvidevam, da si v tujini sam ali se motim? Pa še ta tvoj blog.. kot bi imel časa na pretek? Pa se opravičujem, če te bom užalila. Blog oblikovno in sicer ni nek računalniški presežek. Neke prazne povezave.. Ali ti je kdo ukradel sliko in pod tvojim imenom piše blog? Sori za radovednost, vprašam pa lahko, kajne? Verjetno tudi ni skrivnost, kateri so programski jeziki, ki jih najbolj obvladaš in kateri so jeziki, s katerimi največ delaš in kaj največ delaš v poslu – če ni skrivnost?
Za računalničarja imaš presneto dober slog pisanja in bi te uvrstila med FDV jevce. Ali je tvoja podoba le maskota računalniške blagovne znamske, kot je npr Marie Kondo maskota blagovne znamke čistilnega servisa. Ker na koncu vemo, da ta čistilni servis živi od prodaje knjig.. Zanimivo res, navadno se ne ukvarjam s privat in službenim življenjem neznancev na forumu in kljub temu, da forum berem občasno več kot 16 semvečinoma neregistrirana..
To je samo povzetek in ne popolni rezultati. S temi 20 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} razlike odgovarjam samo tistemu, ki poudarja moških 13 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} razlike – v enakih okoliščinah (razlika med vključenimi outsiderji ob nerazkritem spolom in brez outsiderjev ob razkritem spolu) so rezultati na škodo žensk 20 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} proti 13 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} proti moškim.
Samo med insiderji je pa razlika ob razkritem spolu na škodo žensk 12 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, na škodo moških pa 4 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Torej spet bolj na škodo žensk, ko se razkrije spol.
Kakorkoli obračaš, v vseh situacijah te raziskave se je izkazalo, da so ženske na slabšem kot moški, ko se drugim razkrije spol. Tako absolutno kot relativno. Razlika je samo v tem, koliko v kateri sitauciji.
Link: https://peerj.com/articles/cs-111/
Citiram rezultate:
For insiders, we observe little evidence of bias when we compare women with gender-neutral profiles and women with gendered profiles, since both have similar acceptance rates. This can be explained by the fact that insiders likely know each other to some degree, since they are all authorized to make changes to the project, and thus may be aware of each others’ gender.
1For outsiders, we see evidence for gender bias: women’s acceptance rates drop by 12.0{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} when their gender is identifiable, compared to when it is not (χ2(df = 1, n = 16, 258) = 158, p < .001). There is a smaller 3.8{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} drop for men (χ2(df = 1, n = 608,764) = 39, p < .001). Women have a higher acceptance rate of pull requests overall (as we reported earlier), but when they are outsiders and their gender is identifiable, they have a lower acceptance rate than men.
Zakaj si insajderje izpustila in zakaj si iz 12{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} dobila 20{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} veš le ti.
[/quote]
Tudi to je samo povzetek in ne popolni rezultati. S temi 20 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} razlike odgovarjam samo tistemu, ki poudarja moških 13 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} razlike – v enakih okoliščinah (razlika med vključenimi outsiderji ob nerazkritem spolom in brez outsiderjev ob razkritem spolu) so rezultati na škodo žensk 20 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} proti 13 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} proti moškim.
Samo med insiderji je pa razlika ob razkritem spolu na škodo žensk 12 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, na škodo moških pa 4 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Torej spet bolj na škodo žensk, ko se razkrije spol.
Kakorkoli obračaš, v vseh situacijah v tej raziskavi se je izkazalo, da so ženske na slabšem kot moški, ko se drugim razkrije spol. Tako absolutno kot relativno. Razlika med različnimi situacijami je samo v količini.
In samo za info: tudi teh citiranih 12 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} in 4 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} (oz. 3,8 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}) temelji na “mojih” 61 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} in 58 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Brez razkritja spola so deleži sprejetja v tej skupini bili 65 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} za moške in 70 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} za ženske.
Hvala za odziv in povabilo k sodelovanju. Priznam, da si v tem trenutku še ne upam spustiti v kaj takšnega. Prvič, ker se mi zdi, da ti res ne morem ponuditi tega, kar bi ti verjetno potreboval. Sem prebrala nekaj tvojih preteklih povabil k sodelovanju in se še ne čutim kompetentno. Drugič, če grem v to zdaj, bom res zagrizla in ob redni službi ter otrocih ne bo nič prostega časa. Tretjič, sodelovanje s tabo bi pomenilo admunistrativno kolobocijo glede plačila in davkov. Ta del me precej odvrača. Se pa zelo zahvaljujem za odprtje teme in debate, ki presenetljivo poteka kar na kulturnem nivoju. Sem se ponovno navdušila in se bom vrgla v MySql, da vidim to čudo in v Javo. Ali mi svetuješ še kaj drugega? Vem, kje te najdem in morda se ti enkrat javim privat, ko bom že kaj več znala.. Zanima me pa, kako je prišlo do tega, da si nekaj let nazaj zabredel v finančno krizo? Ker če si tak maher, si verjetno delo in projekte lahko najdeš kjerkoli? Ali so bile po sredi kriptovalute? In še sem radovedna naprej. Za nekoga, ki veliko programiraš imaš presneto veliko časa za objavljanje postov na čveku. Predvidevam, da si v tujini sam ali se motim? Pa še ta tvoj blog.. kot bi imel časa na pretek? Pa se opravičujem, če te bom užalila. Blog oblikovno in sicer ni nek računalniški presežek. Neke prazne povezave.. Ali ti je kdo ukradel sliko in pod tvojim imenom piše blog? Sori za radovednost, vprašam pa lahko, kajne? Verjetno tudi ni skrivnost, kateri so programski jeziki, ki jih najbolj obvladaš in kateri so jeziki, s katerimi največ delaš in kaj največ delaš v poslu – če ni skrivnost?
Za računalničarja imaš presneto dober slog pisanja in bi te uvrstila med FDV jevce. Ali je tvoja podoba le maskota računalniške blagovne znamske, kot je npr Marie Kondo maskota blagovne znamke čistilnega servisa. Ker na koncu vemo, da ta čistilni servis živi od prodaje knjig.. Zanimivo res, navadno se ne ukvarjam s privat in službenim življenjem neznancev na forumu in kljub temu, da forum berem občasno več kot 16 semvečinoma neregistrirana..
[/quote]
O, hvala za pohvale in tudi za opomnik, da bi bil čas, da nekaj ukrenem glede spletišča, ki se ga nisem dotaknil ze kaki dve leti in je v precej ubogem stanju. Tvoj odgovor je na mestu in tvoja odločitev, da se podaš v nov izziv je vse hvale vredna. Se povsem strinjam, da smo vsi skupaj uspeli s svojimi prispevki uspeli spraviti skupaj zanimivo temo. Še en dokaz, da ste dobri team-playerji.
Zgoščeno bom potešil tvojo radovednost: mojemu finančnemu fiasku je botrovala neizkušenost. Po poroki sem se vrnil iz Bavarske v Slovenijo in prihranke vlozil v zagon firme, a narobe ravnal, ker sem zelel nadaljevati po vzorcih, ki sem jih privzel tu. Poslovna kultura in navade so doma tako zelo drugačne, da še preden sem dojel, sem bil ze v globokih škripcih. Pred odhodom nazaj mi je sicer uspelo trende obrniti navzgor, a zal tokovi niso zadoščali, ker je bilo preveč zamujenega. No, po prihodu v Hamburg je bilo zame kljub novem okolju veliko lazje.
Kdor more prosto razpolagati s časom, ima v rokah zaklad. Spadam med srečneze, ki jim je to omogočeno. Dokler je narejeno vse v predvidenih rokih, me nihče ne terja za „specifikacijo porabe časa“. Skrbim zato, da sta efektivnost in efikasnost na malenkost, a ne preveč nadpovprečnem nivoju in to se obrestuje.
Glede tehnologij je najbolje, da najdeš svojo nišo. Jaz izhajam še iz stare garde in tako povečini prisegam na Delphi Pascal, .Net C#, sem ter tja tudi C++ ali Java, ter PHP pridejo pod roke, seveda se ne gre ogniti VBA-ju, kakor tudi obema SQL narečjema, torej Oracleovo in Microsoftovo. Razvijam večinoma t.i. namizne aplikacije, WebAPI vmesnike, sem ter tja kako mini spletno aplikacijo. Nič pretirano pretresljivega. 60{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} mojega dela odpade na avtomatizacijo proizvodnih procesov, preostalih 40{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} pa na upravljanje dokumentov in podatkov.
Toliko na to temo. Če je kaj ostalo odprtega, ti kar vprašaj ali opomni in dobila boš odgovor.