Samo še tebi podobni niso raziskali tega foruma. Z dodatkom: žal.

Jaz pa razumem, da smo ljudje različni in da nekateri moški ne marajo žensk z otroki.
Jaz sem ženska, pa tudi nikoli ne bi imela moškega z otroki od prej. Vsak ve zase.

Shrani si tole in beri čez leta. Tudi to je le faza v dojemanju. Da ni vse tako, kot bi ti rekla, da naj bi bilo.

Da bi bil cuck za njene otroke ki niso moji? Ni ene sanse na svetu. Ona kriva da se je z nekimi povprecnezi parila. Pa je lahko najčudovitejša punca na svetu 🙂

Enako s posvojitvijo. Predvsem pa, jaz hocem svoje, ne neke pofukane kurce od ofce male ki jih je nesigurna ****** skotila zanj ali celo za vec partnerjev, taksna je imela hude daddy issues da jo noben ne zadovolji.. In da financno in vzgojno skrbis za njih ko nimas svojih moras bit res najvecji cuck na zemlji, take succubuske hodijo okol ja, pa brez sramu so tudi, kot pravim, daddy issues
[/quote]
Ja če si samski lahko tako razmišljaš. Če pa imaš tudi sam otroke je pa tvoje razmišljanje nič drugega kot dvojna merila. Dva z otroci si pomagata med seboj. Enkrat ti njene čuvas drugič ona tvoje. Fer ane. Ne moreš pa od samske pričakovat da bi tvoje čuvala medtem ko ti ne bi ženske z otroci ker ti pa za tuje seme že be boš mrdnil s prstom. Realn je treba bit.

Zakaj pa naj bi bilo drugace? Kaj bi bilo bolje, ce bi bilo drugace?

Shrani si tole in beri čez leta. Tudi to je le faza v dojemanju. Da ni vse tako, kot bi ti rekla, da naj bi bilo.
[/quote]
Nimam kaj brat. Če bi čez nekaj let ostala sama (otroci so že skoraj odrasli, sin skoraj ze polnoleten, hči se par let) se vezala ne bi več trajno. Otroci grejo pa svojo pot. Govorim o ljudeh z malimi otroci. Ker z malimi je delo z odraslimi pač takega dela ni več.

Če bi jaz izgubila moža, pa mislim, da sploh ne bi iskala novega partnerja. Niti takega brez, niti takega z otroki.
Ostala bi lepo sama, se posvetila otrokom, jim poskušala dati vse kar je potrebno za zdravo rast (tako fizično kot duhovno), mi bi še vedno lepo ostali družina, z lepimi spomini na očeta, ki bi bll z nami iz onega sveta, brez mešanja njihovih glav z raznoraznimi novimi moškimi/očeti, kompliciranimi novimi odnosi, novimi “brati in sestrami”… nak, to ni zame, niti za moje otroke. Ko bi otroci odrasli in šli po svoje, pa bi se morda spet ozrla malo naokoli, ker v dvoje (če je harmonija) je lepše kot v eno.

Vsi smo ljudje. Vsi imamo svoje pluse in minuse. Vsi se skozi dane izkušnje učimo kot zmoremo in znamo. Tudi otrok je le človek, človek več v tvojem življenju, ki ga imaš lahko rad in prejemaš njegovo ljubezen. Vendar kogarkoli prepričevat v karkoli je čisto nesmiselno. Nekateri imajo ožje okvirje kot drugi. Nič narobe. Tako se svet vrti.
Včeraj zvečer sem spet imela priliko videt zrel um svojega otroka. In sem se spomnila tele teme, v kateri še nisem nič napisala. Včeraj je spoznal nekoliko drugačnega človeka(v očeh družbe) in rekel, da je v tej osebi videl zabavno, prijazno in pametno osebo. In da se čudi, ko mu je pripovedovala, da jo večinoma zavračajo. In sva se pogovarjala o zavračanju.. in sem pomislila, da je njegov um bolj zrel kot nekaterih odraslih ljudi..
In kar se tiče moje zasebnosti sem stroga, zato v vsem tem času samskosti nisem spustila take zunanje miselnosti k sebi. So poskušali, seveda, ampak če me ne zmoreš sprejeti z mojo materinskostjo vred, pač nisem zate in ti ne zame. Brez kakršnih koli žaljenj, kot se bere v takih temah, se da o teh stvareh pogovarjat.

Razmišljanje s svojo glavo je odlična reč, če glava deluje. Če ne deluje pa je to precej slaba izbira. 😉
Včasih se na začetku vse poklopi in glava dela, potem pa se človek spremeni, si zaželi nove poti, duhovnosti in zabrede do vratu v govno.

Nimam kaj brat. Če bi čez nekaj let ostala sama (otroci so že skoraj odrasli, sin skoraj ze polnoleten, hči se par let) se vezala ne bi več trajno. Otroci grejo pa svojo pot. Govorim o ljudeh z malimi otroci. Ker z malimi je delo z odraslimi pač takega dela ni več. [/quote]

Nekateri šele čez leta vidite, da vse tisto, na kar se zaprmej sklicujete, kasirate nazaj sami. Eno je, kaj bi ti storila/ne storila, drugo je, kar bodo tebi tvoji najbližji.

Škoda je le, da glavnina replik v tej temi vodi do sklepanja: taki so pač ljudje. Tisti, ki so drugačni, tu preprosto ne pišejo. Ali pa se jih – v mnolžici ponavljajočega balasta – ne opazi.

Res se vprašam, komu pišem…

Nekateri šele čez leta vidite, da vse tisto, na kar se zaprmej sklicujete, kasirate nazaj sami. Eno je, kaj bi ti storila/ne storila, drugo je, kar bodo tebi tvoji najbližji.

Škoda je le, da glavnina replik v tej temi vodi do sklepanja: taki so pač ljudje. Tisti, ki so drugačni, tu preprosto ne pišejo. Ali pa se jih – v mnolžici ponavljajočega balasta – ne opazi.

Res se vprašam, komu pišem…
[/quote]
Tema se imenuje zakaj moški ki ima otroke ne želi ženske z otroci. Vprašanje ni zakaj moški brez otrok ne želi ženske z otroci.? Ne moreš pričakovat od drugega nečesa česar sam nisi sposoben ponudit.
Zato sem mnenja svoji k svojim.

Najprej, tvoj zadnji stavek je v nasprotju s prej napisanim.

Nekaj razlogov, zakaj moški ne maramo žensk z otroki:
1. Če se tako razmerje konča, obstaja možnost, da boš trpel dodatno, ker boš izgubil stik z otrokom.
2. Če mati ni imela težav prekiniti razmerja z biološkim očetom otrok, potem verjetno ne bo imela težav prekiniti novega razmerja.
3. Nikoli ne bomo na prvem mestu, vedno na drugem ali tretjem.
4. Otroci se lahko obrnejo proti tebi, ker dokler obstajaš kot novi partner njihove mame, preprečuješ ponovno združitev staršev. To lahko poteka tudi na podzavestni ravni.
5. Pri vzgoji ti pripade 100 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} obveznosti in 0 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} pravic.
itd.

Razlogov je seveda še več.

3. Nikoli ne bomo na prvem mestu, vedno na drugem ali tretjem.

Ne imej lastnih otrok. Tudi ti bi te ogrožali, če ne dojemaš, da se materinska in partnerska ljubezen razlikujeta. A druga drugi nista konkurenca.

3. Nikoli ne bomo na prvem mestu, vedno na drugem ali tretjem.

Ne imej lastnih otrok. Tudi ti bi te ogrožali, če ne dojemaš, da se materinska in partnerska ljubezen razlikujeta. A druga drugi nista konkurenca.
[/quote]

Na katerem mestu je bil oče tvojih otrok, preden sta imela otroke?

Na katerem mestu je bil oče tvojih otrok, preden sta imela otroke?
[/quote]

Pri meni ljudje niso rangirani po mestih. Sploh, kar se ljubezni tiče. Pričakujem pa, da odrasel človek ne dela drame, ker mora kdaj počakati, da “pride na vrsto”, kar se pozornosti tiče.

Je pa res, da v smislu zaljubljenosti (kasneje ljubezni) obstaja, še iz najstniških let, zame le en moški sočasno. Te je to zanimalo?

Pri meni ljudje niso rangirani po mestih. Sploh, kar se ljubezni tiče. Pričakujem pa, da odrasel človek ne dela drame, ker mora kdaj počakati, da “pride na vrsto”, kar se pozornosti tiče.

Je pa res, da v smislu zaljubljenosti (kasneje ljubezni) obstaja, še iz najstniških let, zame le en moški sočasno. Te je to zanimalo?
[/quote]

Moja tretja točka ni eksplicitno omenjala ljubezni, to je tvoja napačna predpostavka.

Verjamem pa, da je težko razumeti, da moški s tovrstno izkušnjo lahko kaj dopiše v to temo.

Večina ljudi je boljših ko so otroci, kot ko kasneje odrastejo.

Večina ljudi je boljših ko so otroci, kot ko kasneje odrastejo.
[/quote]

Gre tudi v drugo smer- veliko dobrih otrok odraste v dobre ljudi.

Ker je že nosila seme drugega tiča. Zakaj bi imel eno z otrokom ko pa je toliko samskih po svetu.

podpiram te “teroristke”!
[/quote]

Podpiraš, podpiraš, samo velike začetnice pa ne poznaš!

Otroci ne bodo nič njegovega jerbal, ker niso njegovi….edino če jih posvoji potem bodo jerbali po njem…je pa haklc, če jih posvoji ne bodo jerbal po biološkem očetu ;))

kakšen primer ko kakšen tip vzame žensko, ki ima od prej otroke pa jih sam nima. Očitno da mu je res všeč in ga zaradi tega to sploh ne moti. Vse sorte primerov je.

Moje doživetje in mnenje …

Imel sem dve punci, ki sta od prej že imeli otroka – stara nekje 3-4 leta.

Z moje strani je pogled na mamice tak …
Jaz pravim, da je zelo težko iti v zvezo z nekom, ki ima že otroka, še posebej, če ta živi pod isto streho kot bodoči partner.
Ko sem se z obema spoznaval, je bilo zelo težko najti čas, ker sem jaz bil v službi, obe sta mogli še otroku čas in pozornost posvečati, zato je bilo zelo malo časa, da se dobesedno spoznaš zelo dobro.
Problem pri vsem tem je, da rabiš čas, da prvo spoznaš bodočo partnerko, potem ko le preskoči neka iskrica, pa še pride veliko večji izziv … še enkrat se moreš spoznavati z otrokom, upati moraš, da mu boš všeč, ker v nasproten primeru ti bo celo otroštvo nagajal.
Pri mamici sem imel občutek, da ta otrok sploh ni moj, da je ta otrok kar neka oseba, ki se “mota” med mano in partnerko itd. V glavnem, dobesedno ne moreš biti 100 oče nekomu, če zares nisi, niti občutka ne dobiš takega.

Zdaj imam sam otroka in je občutek, da imaš res svojega otroka, čisto neki drugi. Sploh ni primerjave med svojim otrokom, in otrokom neke mamice, ki ni tvoj. Za svojega otroka bi dal življenje in vse, če bi/bo potrebno, med tem, ko bi za tujega otroka naredil, da bi mu bilo dobro in mu pomagal. Težko razložim take stvari, ker je napisati težje, kot razmišljam. 😛

V glavnem, tisti, ki ste že imeli mamico (ali jo še imate), ki je imela otroka z drugim, verjamem, da veste, da je občutek tretje (nič krive) osebe večino časa moteč. tisti, ki pa imate še po vsem tem svojega otroka, pa tako veste o čem govorim.

V glavnem … Dve mamici sta bili dovlj, da nobene več ne bi imel, če bi še vedno bil samski in brez otrok.

Gre tudi v drugo smer- veliko dobrih otrok odraste v dobre ljudi.
[/quote]

Teh poznam več, saj sledijo svojemu občutku tudi, ko odrastejo. Ohrani se duša, ki sije skozi oči…

slovenska sodišča ponavadi otroke po ločitvi dodelijo materi. to pomeni, da so večino časa pri mami, da jih ima bivši mož samo občasno. Redka so deljena skrbništva, v katerih otrok preživi enako število dni pri mami in pri očetu, da je recimo en teden pri enem, en teden pri drugem.
no, zato, ker po ločitvi večina bremena glede skrbi za otroke, pade na žensko, se moški, tudi taki z otroki ali še posebej taki, takih žensk izogibajo.
Enim se preprosto ne da ukvarjat s tujimi otroki, želijo si ustvarit življenje v dvoje, ne da so avtomatično še otroci nenehno zraven, če z novo partnerko skupaj zaživita. To pomeni,da morajo potem tem otrokom špilat nekakšnega očeta. Enim je preveliko breme, enostavno tega nočejo, drugi pa ob tem občutijo občutek krivde – ločili so se in izgubili svoje otroke, ki jih poredko vidijo, medtem ko “morajo” drugim igrat očeta 24/7. Ni dober občutek, začne te grizt od znotraj. Podobno je tudi pozneje, ko pridejo kakšni vnuki in moški preživi več časa z vnuki svoje druge žene, partnerke kot pa z lastnimi vnuki.
Kot je bilo že napisano, če vam je všeč ali ne, normalno stanje je mama, oče, otroci, vse ostalo je umetno skupaj sestavljeno in nikoli ne veš kakšen bo rezultat in kakšni bodo odnosi.