Ko je človek dejansko mrtev, je dejansko mrtev. Mrtvega več nič ne oživi. Oživljanje je uspešno samo pri klinično mrtvih, to je stanje, ko prenehata dihanje in bitjr srca, oživljanje pa je še mogoče.
Smrt je konec življenja.

Ja, z ir kamerami zaznamo ta del svetlobnega spektra. To je vse. Kaj naj bi imela ta informacija veze?
[/quote]

Nekaj mi ni povsem jasno. Toplota v organizmu naj bi po nekih trditvah nastajala z izgorevanjem sladkorja v celicah. Sam pa smatram človeka kot neke vrste organskega robota, ki ga poganja v bistvu elektrika. Tudi, ko naprimer skrčimo neko mišico potrebujemo nek “električni impulz”, ki skrči mišična vlakna. Živčevje in možgani pa brez električnega toka ne delujejo. Nekje sem bral, da možgani delujejo z močjo okrog 10W. Zelo logično bi se mi zdelo, da se energija sladkorja pretvarja v električni tok znotraj celic. Kako je pa vse skupaj povezano z živčevjem in kakšen je ta neskončno zamotan električni tokokrog, pa živ bog ne ve. To področje, bo potrebno še raziskati in potrebovali bomo najbrž specialno vejo medicine, kot recimo “bio električna medicina”. Sodobna medicina skupaj s farmacijo gleda na človeka, kot na biokemičen stroj. Pustimo to. Zanima nas ta luč na koncu tunela, ki je definitivno povezana z električnim tokom v celotnem organizmu in ne samo možganih.

Preprosta razlaga, a precej verjetna.

Koga briga, kaj ti verjameš, vsak verjame po svoje. Te “stvari” so stvar duše. Saj jo imaš?

Nekaj mi ni povsem jasno. Toplota v organizmu naj bi po nekih trditvah nastajala z izgorevanjem sladkorja v celicah. Sam pa smatram človeka kot neke vrste organskega robota, ki ga poganja v bistvu elektrika. Tudi, ko naprimer skrčimo neko mišico potrebujemo nek “električni impulz”, ki skrči mišična vlakna. Živčevje in možgani pa brez električnega toka ne delujejo. Nekje sem bral, da možgani delujejo z močjo okrog 10W. Zelo logično bi se mi zdelo, da se energija sladkorja pretvarja v električni tok znotraj celic. Kako je pa vse skupaj povezano z živčevjem in kakšen je ta neskončno zamotan električni tokokrog, pa živ bog ne ve. To področje, bo potrebno še raziskati in potrebovali bomo najbrž specialno vejo medicine, kot recimo “bio električna medicina”. Sodobna medicina skupaj s farmacijo gleda na človeka, kot na biokemičen stroj. Pustimo to. Zanima nas ta luč na koncu tunela, ki je definitivno povezana z električnim tokom v celotnem organizmu in ne samo možganih.
[/quote]

Pravzaprav je tole zelo raziskano, kako se ustvari v živcih električni impulz in tudi, kako delujejo nevronske mreže, mišice, metabolizem… še veliko je, kar se ne ve, a gotovo presega “logične zaključke” povprečno razgledanih ljudi.

Tole je zanimiv poljuden članek na temo, ki jo diskutiramo. Vaš link http://news.bbc.co.uk/2/mobile/health/8607660.stm%5B/url%5D

Vsak si po svoje razlaga. Znanstveniki lovijo življenje, vera smrt, da je spet življenje. Torej isti plat kovanca.

Pravzaprav je tole zelo raziskano, kako se ustvari v živcih električni impulz in tudi, kako delujejo nevronske mreže, mišice, metabolizem… še veliko je, kar se ne ve, a gotovo presega “logične zaključke” povprečno razgledanih ljudi.

Tole je zanimiv poljuden članek na temo, ki jo diskutiramo. Vaš link http://news.bbc.co.uk/2/mobile/health/8607660.stm%5B/url%5D
[/quote]

Hvala za članek, ki je zelo zanimiv in marsikomu da misliti.
Sam nimam nobenih izkušenj s to “lučjo na koncu tunela”, ki je najbrž neka zavestna izkušnja umirajočega. Vse kar poznam o tem fenomenu je samo kar sem prebral. Je pa zadeva sigurno povezana z elektriko in seveda tudi zavestjo. Vsi vemo, da inteligenca in tudi virtualna inteligenca brez elektrike ne deluje. Kaj bi bila pa zavest, to bi pa zelo težko drug drugemu razložili. Vsak se zaveda sebe in okolice, kjer se nahaja.

V bistvu je po smrti spet življenje, a ne čisto tako, kot to razlagajo nekatere vere. Gremo pač v reciklažo po naravni poti, vsaj tisti, ki se ne pustijo kremirati.

sem našla link:
https://www.24ur.com/novice/slovenija/vidis-obraze-ljudi-ki-so-ti-v-zivljenju-najvec-pomenili.html

za tisto, ki govori o znanstvenikih – tudi tukaj znanstveniki povedo, da ni mogoče delati raziskav, kao se zgodi, ko nekdo umre, da so raziskave do trenutka ko umre.

Ta gospa v prispevku govori, da je še v živem stanju čutila,da se bo nekaj zgodilo, je dobila opozorila…
zadnjič sem brala,da naj bi Toše čutil,da se bo nekaj zgodilo:
https://www.zurnal24.si/magazin/vip/zadnje-besede-prijateljici-tose-proeski-imel-zle-slutnje-318606

Moje mnenje je,da se imamo ljudje za neko najvišjo sposobno inteligenco in zmotno mislimo,da obstaja samo tisto kar smo mi sposobni videti in dokazati in na podlagi tega pojmujemo svet, doživljanja. A v resnici je lahko vse še mnogo več.

Evo gospod v prispevku s to izkušnjo sam pove, da tisti občutki niso to kar razlaga znanost o delovanju možganov, pa je sam znanstvenik zaposlen na inštitutu.

Med ljudmi, ki trdijo, da je zemlja ravna imaš tudi nekaj takih, ki imajo doktorate…
Za večino okolja, ki nas obdaja in procesov v njem, so pametni ljudje že dokazali kako, kdaj in zakaj. Taki primeri, ki pa jih še ne znamo pojasniti v celoti pa so sivo polje, na katerem najbolje klijejo zrna verske fantazije.
Počakaj še 50 ali 100 let pa bodo tudi te zagonetke pojasnjene.

Med ljudmi, ki trdijo, da je zemlja ravna imaš tudi nekaj takih, ki imajo doktorate…
Za večino okolja, ki nas obdaja in procesov v njem, so pametni ljudje že dokazali kako, kdaj in zakaj. Taki primeri, ki pa jih še ne znamo pojasniti v celoti pa so sivo polje, na katerem najbolje klijejo zrna verske fantazije.
Počakaj še 50 ali 100 let pa bodo tudi te zagonetke pojasnjene.
[/quote]
evo to je ta ego in domišljavost človeka o kateri pišem zgoraj.
Človek je nekaj doživel, ni edini s to izkušnjo veliko jih opisuje podobno – ampak pazi očitno ne vsi enako – tudi v tem prispevku ne gospa za razliko od gospoda kolikor sem zasledila ni omenjala svetlobe, gospod jo pa je.
Želim povedati, trditi da je znanstveno raziskano,da svetloba pride od borbe možganov, če se borijo vsi možgani za preživetje, zakaj je potem ne doživijo vsi enako. če je to znanstveno dokazano bi morali doživeti vsi enako. Pa očitno ne.

In zdaj tisti, ki govori o znanstveni raziskanosti in da vse vedo, a tega niso nikoli doživeli, prepričujejo one, ki imajo to izkušnjo in govorijo,da so bedaki, da oni nič ne vedo, kaj so doživeli v resnici. Ker vedo očitno po tvoje ti, ki tega nikoli niso doživeli.

resno? A ste lahko še bolj domišljavi in nespoštljivi in zaničevalni do ljudi.

In kaj po tvoje je dokaz in merilo – da oni znanstvenik, ki tega ni nikoli doživel govori resnico inedino možno dejstvo, ta, ki pa je imel to osebno izkušnjo, je pa po tvoje bedak, ki si ne zasluži doktorata, in ga ti boš zdaj zaničeval.
kaj je v tvoji glavi in možganih merilo – da je doktiorat prvega znanstvenika nekaj vreden, doktorat druge osebe, ki je celo na inštitutu JŠ zaposlen pa ne, da ga zaničuješ.
Oprosti taki, ki tako samozavestno plozate o raziskavah, s takšnimi vašimi sodbami, ste šele nizko tako osebnostno kot spoštljivosti do sočloveka in tudi na nivoju vaše znanstvene dokazljivosti, ki jo tako zagovarjate.

jaz si mislim pa tako, kdo sem jaz ali kdaorkoli drugi, ki še tega ni doživel, da negiram in zaničujem in pametujem človeku o njegovi osebni izkušnji, ki jo je doživel.
Ta, ki je ni proza in se dela pametnega onemu, ki je doživel. že to je skregano z vso znanostjo. In je skrajno nespoštljivo do sočloveka.
Kako lahko ti, ki tega nisi doživel veš več in bolj natančno kot oni, ki je to doživel. Razloži.

evo to je ta ego in domišljavost človeka o kateri pišem zgoraj.
Človek je nekaj doživel, ni edini s to izkušnjo veliko jih opisuje podobno – ampak pazi očitno ne vsi enako – tudi v tem prispevku ne gospa za razliko od gospoda kolikor sem zasledila ni omenjala svetlobe, gospod jo pa je.
Želim povedati, trditi da je znanstveno raziskano,da svetloba pride od borbe možganov, če se borijo vsi možgani za preživetje, zakaj je potem ne doživijo vsi enako. če je to znanstveno dokazano bi morali doživeti vsi enako. Pa očitno ne.

In zdaj tisti, ki govori o znanstveni raziskanosti in da vse vedo, a tega niso nikoli doživeli, prepričujejo one, ki imajo to izkušnjo in govorijo,da so bedaki, da oni nič ne vedo, kaj so doživeli v resnici. Ker vedo očitno po tvoje ti, ki tega nikoli niso doživeli.

resno? A ste lahko še bolj domišljavi in nespoštljivi in zaničevalni do ljudi.

In kaj po tvoje je dokaz in merilo – da oni znanstvenik, ki tega ni nikoli doživel govori resnico inedino možno dejstvo, ta, ki pa je imel to osebno izkušnjo, je pa po tvoje bedak, ki si ne zasluži doktorata, in ga ti boš zdaj zaničeval.
kaj je v tvoji glavi in možganih merilo – da je doktiorat prvega znanstvenika nekaj vreden, doktorat druge osebe, ki je celo na inštitutu JŠ zaposlen pa ne, da ga zaničuješ.
Oprosti taki, ki tako samozavestno plozate o raziskavah, s takšnimi vašimi sodbami, ste šele nizko tako osebnostno kot spoštljivosti do sočloveka in tudi na nivoju vaše znanstvene dokazljivosti, ki jo tako zagovarjate.

jaz si mislim pa tako, kdo sem jaz ali kdaorkoli drugi, ki še tega ni doživel, da negiram in zaničujem in pametujem človeku o njegovi osebni izkušnji, ki jo je doživel.
Ta, ki je ni proza in se dela pametnega onemu, ki je doživel. že to je skregano z vso znanostjo. In je skrajno nespoštljivo do sočloveka.
Kako lahko ti, ki tega nisi doživel veš več in bolj natančno kot oni, ki je to doživel. Razloži.
[/quote]

Meja domišljavosti se v tem primeru začne tam, kjer se meja znanosti konča.
Sam si niti v sanjah ne domišljam, da vem vse. Rad polemiziram glede reči, ki me zanimajo in ki jih še ne poznam v celoti. Tako kaj več izvem. Da bi se oprijel ene razlage, ki bi meni ustrezala in jo vsiljeval vsem? Nope. Vem zelo malo, premalo, da bi lahko učil kaj je res in kaj ne. Zato sem napisal, da je za razlago morda potrebno počakati še kakih 50 do 100 let. Takrat bo morda možno, zaradi visoko tehnoloških vsadkov, opazovati in natančno izmeriti delovanje vidnega živca in centra za vid v možganih, ker bo v celoti razjasnilo izkušnjo s “svetlobo” in “tunelom”.

V tem primeru, o katerem govori tema, bi smatral za domišljavo razlago, ki nima oprijemljive osnove. Tako kot vidim domišljavost inkvizitorjev, ki so preganjali Galilea, ko je odkril, da zemlja ni center vesolja.

Meja domišljavosti se v tem primeru začne tam, kjer se meja znanosti konča.
Sam si niti v sanjah ne domišljam, da vem vse. Rad polemiziram glede reči, ki me zanimajo in ki jih še ne poznam v celoti. Tako kaj več izvem. Da bi se oprijel ene razlage, ki bi meni ustrezala in jo vsiljeval vsem? Nope. Vem zelo malo, premalo, da bi lahko učil kaj je res in kaj ne. Zato sem napisal, da je za razlago morda potrebno počakati še kakih 50 do 100 let. Takrat bo morda možno, zaradi visoko tehnoloških vsadkov, opazovati in natančno izmeriti delovanje vidnega živca in centra za vid v možganih, ker bo v celoti razjasnilo izkušnjo s “svetlobo” in “tunelom”.

V tem primeru, o katerem govori tema, bi smatral za domišljavo razlago, ki nima oprijemljive osnove. Tako kot vidim domišljavost inkvizitorjev, ki so preganjali Galilea, ko je odkril, da zemlja ni center vesolja.
[/quote]

Ampak – nimaš dokazov, trdiš pa, da izkušnje tisti, ki so doživeli neko posmrtno življenje, niso resnične.
ne polemiziral v tem pogledu, ampak jih kar negiraš, ker si gospoda z izkušnjo znanstvenika, s primerjavo, ki si jo uporabil v prejšnjem postu, negiral – v smislu govori neresnice, čeprav ima doktorat.

pa še enkrat ti povem zanimivo poanto glede na to kar zastopaš v stališču vidnih živcev itd. –
očitno pri tem izpuščaš pomembno dejstvo,da vsi, ki so doživeli to ne govorijo enako – eni govorijo o svetlobi, drugi govorijo o tem,da so se dvignili nad svoje telo in gledali svoje telo “od zunaj”… to z vidnim živcem in svetlobo nima nič.
Če je vse po vaše neka posledica usklajenega predsmrtnega in takoj posmrtnega delovanja telesa in njegovih organov, potem bi morali vsi doživljati enako – pa, sodeč po opisih, temu ni tako.

Jaz lahko povem svojo izkušnjo. Doživela pljučno embolijo v najhujši obliki, zagrabilo me je v sekundi, da niti nisem mogla pozvoniti sestri, sem že ležala v bolnici. Najprej me je zagrabila panika, saj nikakor nisem mogla do zaka, občutek da mi je na prsi zapeljal tovornjak in nikakor noče dol…. niti približno ne morem reči, koliko časa je to trajalo, ampak vem, da sem kmalu prešla v stanje, ko sem se nekako poslovila, mirno in brez panike. V tistem trenutku nisem vedela, kaj se dogaja okoli mene. Sem pa “zapustila” telo, pač od zgoraj sem toično videla, kako ležim v postelji, koliko ljudi je bilo okoli in kako so me oživljali. Nisem videla nobene svetlobe, niti tunela. In naslednje, kar se spomnim, je, ko sem prišla k sebi in mi je zdravnik zaželel vse najboljše za moj “novi” rojstni dan. Najprej sploh nisem vedela za kaj gre in sem rabila minuto ali dve, da sem si prišla gor, kje zares sem, ampak ko sem jim povedala, da sem dejansko vse videla, so rekli, da so te zgodbe že slišali od ljudi, ki so imeli odpoved srca in so jih oživljali.
Zmeraj sem bila prizemljena, nikakor ne verna, ampak po tej izkušnji vem, da me smrti ni strah. Kaj pa nas, če sploh kaj, čaka še korak dlje od tega, pa ne vem.
lp

me veseli, da ste spet med nami 🙂
Polno zdravje in še na mnoga leta.

me veseli, da ste spet med nami 🙂
Polno zdravje in še na mnoga leta.
[/quote]

Hvala :-)) Je od tega že 10 let in sem še tu ter dočakala 40 let. Zdaj pa gremo proti 50emu :-))

lp

Tudi jaz se ne spomnim nič posebnega od tistega trenutka, ko sem bil kot mulc na tem, da me pobere;
Spomnim se samo umirjenosti in prijetne teme, v katero me je odnašalo… in čisto nič ne bi imel proti takrat, če bi me tudi odneslo.
Nobene posebne luči, nobenega lebdenja… en tak prijeten nič.

Nagibam se k mnenju, da so mogoče razne izven-telesne izkušnje zaznavanja in opazovanja samega sebe izpod stropa – a ne pa tudi nujne; Mogoče tudi razne svetlobe – čeprav mi je najbolj logično, da gre samo za zadnje signale živcev, ki še kaj opazijo – interpretirajo se pa v možganih že “malo po svoje” zaradi pomanjkanja kisika.
A vseeno moramo vedeti, da so vse te “izkušnje” pred-smrtne. Ko si enkrat mrtev… je samo še en velik niiiiččč – kar se tiče tuzemeljskih izkušenj.

Ali energija samo entropijsko razvodeni – ali se zgodi kaj drugega – bomo pa vsak zase izvedeli, ko bo čas za to.

Potem moraš tole videti, ta je bil tudi nevernik, ampak dalj časa odsoten (v 31 minuti)….
Vaš link

Mene pa zanima, če so se mrtvi možgani zopet oživeli?
Ne pomenijo mrtvi možgani smrt?

Kako torej ti ljudje še živijo?

rok kakšne predsmrtne? Ljudem se je ustavilo srce. Ko se srce ustavi, nastopi smrt. To ni pred smrtjo, niti ne more biti. Gospa zgoraj je napisala,da ni prišla do zraka, srce očitno ni več bilo. To ni pred smrtjo.
To je smrt.

Kdaj pa po tvoje nastopi potem dejanska smrt – tisto, ko ti praviš, da si mrtev, če ne takrat, ko kot fizično bitje ne dihaš več in se ti ustavi srce?

rok kakšne predsmrtne? Ljudem se je ustavilo srce. Ko se srce ustavi, nastopi smrt. To ni pred smrtjo, niti ne more biti. Gospa zgoraj je napisala,da ni prišla do zraka, srce očitno ni več bilo. To ni pred smrtjo.
To je smrt.

Kdaj pa po tvoje nastopi potem dejanska smrt – tisto, ko ti praviš, da si mrtev, če ne takrat, ko kot fizično bitje ne dihaš več in se ti ustavi srce?
[/quote]

Ne, ne… drugače gre. Ustavljeno srce in ustavljen pretok krvi – še ne pomeni smrti, ampak začetek umiranja. Umiranje pa je proces, ki vseeno traja kakšno minuto do izgube zavesti in potem dejansko še par minut.
Točna smrt je, ko začnejo odmirati celice – predvsem možganske. In to se ne zgodi v trenutku.
Najprej jim mora zmanjkati dostava kisika in hrane (krvni obtok), potem nekaj časa (minut) ne delajo nič (a so še žive) in potem začnejo odmirati.

Mene pa zanima, če so se mrtvi možgani zopet oživeli?
Ne pomenijo mrtvi možgani smrt?

Kako torej ti ljudje še živijo?
[/quote]

Imaš prav – mrtvi predeli možganov, ki vodijo osnovne telesne funkcije – dihanje, bitje srca, ipd – pomenijo smrt. Kar je enkrat mrtvo, ne more kar naenkrat spet biti živo.

“Oživi” lahko le tisto, kar je sicer na poti k smrti – a ne še čisto tam.

Imam izkušnje s tako imenovanimi “astralnimi projekcijami”, kar sem treniral, ko sem imel okoli dvajset let. Pred spanjem sem si v živo domišljal, da ko bom zaspal se bom sredi noči prebudil in odlebdel iz fizičnega telesa. Po kakih nekaj tednih tega treninga sem se res na nek način prvič prebudil znotraj spanja in občutek v fizičnem telesu je bil, da je popolnoma otrdelo, nakar sem iz fizičnega telesa odlebdel in se znašel pod stropom. Potem sem se pa tega ustrašil in sem se prebudil. Zadeva me je seveda zelo zanimala in s temi treningi sem nadaljeval, tako da sem se v teh projekcijah učil tudi lebdenja in premikanja s pomočjo hotenja po prostorih hiše in tudi v okolici hiše. Zadeva je precej fantazijska in fizično in astralno telo, ko sta ločena naj bi bila povezana z neko nevidno vrvico. Bral sem tudi, da če pride do prekinitve te vrvice je možna tudi fizična smrt.

V toploto se pretvori naša energije. Ta odseva v vesolje.
[/quote]
V toploto?
Zakaj ravno v toploto? Aja, ker imamo merilne naprave, ki merijo toploto…. 😛

Mislim, da se vsega ne da izmeriti, (še) nimamo orodja za te reči zato znanstvena srenja uradno ne priznava teh pojavov, ker se jih ne da dokazat s sedaj znanimi napravami. Ampak to še ne pomeni, da nič od tega ne obstaja…

V toploto?
Zakaj ravno v toploto? Aja, ker imamo merilne naprave, ki merijo toploto…. 😛

Mislim, da se vsega ne da izmeriti, (še) nimamo orodja za te reči zato znanstvena srenja uradno ne priznava teh pojavov, ker se jih ne da dokazat s sedaj znanimi napravami. Ampak to še ne pomeni, da nič od tega ne obstaja…
[/quote]

Kolikor vem – in si mislim – v toploto zato, ker biokemični procesi zgorevanja (spajanja s kisikom) ki nas telesno (energetsko) vzdržujejo potekajo s kemično reakcijo zgorevanja – ki tvori toploto.
Ker pa ob vsem ostalem ustvarjamo še druge oblike energije – ni samo toplota. So tudi mikro EM sevanja in še kaj.