Zakaj nekateri, ki so že bili dejansko mrtvi, govorijo o svetlobnih videnjih?
Tega odstavka ne razumem:
Malo nejevoljna, kaj dela, ker se je nam mudilo na sinovo tekmo, grem ven in ga ni bilo nikjer, pomislila sem da je preplezal ograjo in se odpravil do svaka, zato pokličem tja, pa mi svakinja pravi, da je pravkar prišel, naročim ji, da mu naj pove, da ga bo daljinec čakal v niši na stebru in da drugič se naj ne dela nekega francoza in pride vsaj pozdravit, pa naj ne pleza preko ograje, ker jo bo uničil.
Kako to, da je svakinja mislila, da je pravkar prišel?
Sicer pa imam tudi sama podobno izkušnjo, ko se je oseba, ki je umrla, prišla poslovit. Takrat sem se prestrašila, da sem bila vsa trda….
[/quote]
Ljudi, ki se pridejo poslovit, doživljamo na različne načine, tako, da šele po dogodku sigurno vemo, kaj je bilo.
Mama se je prišla poslovit na način, da me je brez energije vtglo v ležeč položaj s telefonom v roki, kjer so bili vsi najini zapisi, od pogovorov, fotografij, videoposnetkov, avdio.
Ko se mi je moč vrnila, ne vem točno, čez nekaj minut, so me klicali, da je ravno umrla.
Ostale meni pomembne osebe so se poslovile zopet druagače.
Mogoče še to, na predvečer materinega pokopa, je fon z vsemi temi zapisi preprosto škripnil in ni se dalo ničesar več rešiti.
Še nekaj časa, ob določenem dnevu in času, mi je energija ušla.
Takrat sem se je spominjala z lepim spominom, jo v mislih objela in energija se mi je vrnila. Vem, da me je kasneje še večkrat rešila iz nerešljivega, tudi na cesti, brez posledic.
Tisti, ki smo bolj odprti, senzibilni, te pojave lažje dojemamo, sprejemamo in tudi lažje živimo.
Ko pride naš čas, se vrnemo domov.
Glej, po tvoje smo vsi indoktrinirani v vero in hudo travmatični zaradi otroštva, razen tebe. Ki si po nekem izjemnem načelu rešena, da tu predavaš.
[/quote]
Že sama indoktrinacija v vero vas je traumatizirala. Tako da… ja. Redki smo, ki smo se temu uspeli ogniti. Žal, imamo druge križe, ki jih prinese življenje/starši… si ne umišljam, da sem kakorkoli nad drugimi. Bok ne daj!
Vse lahko preveriš, kar “predavam”. To znanje ni moje. Res pa skrbno pazim, kaj je moj vir vsebin, ki jih posredujem.
Žal za prijaznostjo xroba, ki jo sicer cenim, vidim neko ranjeno bitje, ki pa ga prijaznost do drugih pred samim seboj ne bo rešila… to me razžalosti.
Že sama indoktrinacija v vero vas je traumatizirala. Tako da… ja. Redki smo, ki smo se temu uspeli ogniti. Žal, imamo druge križe, ki jih prinese življenje/starši… si ne umišljam, da sem kakorkoli nad drugimi. Bok ne daj!
Vse lahko preveriš, kar “predavam”. To znanje ni moje. Res pa skrbno pazim, kaj je moj vir vsebin, ki jih posredujem.
Žal za prijaznostjo xroba, ki jo sicer cenim, vidim neko ranjeno bitje, ki pa ga prijaznost do drugih pred samim seboj ne bo rešila… to me razžalosti.
[/quote]
Lejte, tukaj na forumu drug drugemu peremo možgane in tudi programiramo in reprogramiramo drug drugega. Vsi smo pa indoktrinirani, vsak malo drugače.
Res pa je, da to kar ste o meni na koncu zapisali, bi se lahko celo strinjal. Tisto nekaj neskončno majhnega, kar nosim v centru srca občasno tudi hudo boli. Ne vedno, občasno pa.
Že sama indoktrinacija v vero vas je traumatizirala. Tako da… ja. Redki smo, ki smo se temu uspeli ogniti. Žal, imamo druge križe, ki jih prinese življenje/starši… si ne umišljam, da sem kakorkoli nad drugimi. Bok ne daj!
Vse lahko preveriš, kar “predavam”. To znanje ni moje. Res pa skrbno pazim, kaj je moj vir vsebin, ki jih posredujem.
Žal za prijaznostjo xroba, ki jo sicer cenim, vidim neko ranjeno bitje, ki pa ga prijaznost do drugih pred samim seboj ne bo rešila… to me razžalosti.
[/quote]
Bok ne daj?
Zakaj se spravljas zaljivo na druge, ki imajo pac drugacno prepricanje kot ti. Tebe nihce ne sili, da verjames v nekaj kar noces, a zato ti ni treba zasmehovati drugih. Nihce ni nikogar indoktriniral, ljudje se sami odlocijo v kaj verjamejo. In ce nekdo verjame v posmrtno zivljenje, ne pomeni, da je indoktriniran.
Bok ne daj?
Zakaj se spravljas zaljivo na druge, ki imajo pac drugacno prepricanje kot ti. Tebe nihce ne sili, da verjames v nekaj kar noces, a zato ti ni treba zasmehovati drugih. Nihce ni nikogar indoktriniral, ljudje se sami odlocijo v kaj verjamejo. In ce nekdo verjame v posmrtno zivljenje, ne pomeni, da je indoktriniran.
[/quote]
Pa daj no… kje ti vidiš v tem karkoli žaljivega?!?
O svoji izkušnji sem enkrat tu nekje že pisala, pa bi rada obnovila.
Bila sem mrtva.med operacijo se mi je ustavilo srce. Moje energijsko telo (nesnovno) se je dvignilo nad snovno telo ter potovala sem po temnem tunelu. Med potovanjem sem okrog sebe čutila negativno energijo tistih duš, ki obstanejo nekje na polovici zaradi vsega kar so hudega prizadejala drugim bitjim za čas življenja na zemlji. Po krščanski razlagi temu obtičanju pravijo vica. Na koncu tunela sem zagledala lučko in , ko sem potovala proti njej me je obkrožalo vedno več pozitivnih energetskih bitji dokler nisem pripotovala do samega izvora bleščeče bele svetlobe. Slišala sem tudi nebeško lepo glasbo.Ta tako zelo bela svetloba kakršne ni mogoče videti na zemlji je v bistvu energija iz katere veje neizmerna ljubezen, blažen mir in sprejemanje. Ta svetlobna energija mi telepatsko pojasni kaj se dogaja in, da sem v bistvu končno prišla domov, v tisti pravi dom v katerega se po smrti vrnemo vsi tisti, ki ne obtičimo nekje vmes, v vicah. Energija mi je naročila naj pregledam svoje življenje in pred menoj se je odvila vsa moja preteklost, naj se odločim ali je pravi čas zame, da ostanem tam ali pa nečesa na zemlji še nisem opravila in se moram zato vrniti. Zagledala sem mojega sina in takratnega partnerja in ugotovila, da se moram vrniti v svoje fizično telo, ker imam z njima še nedokončano karmo. Zelo mi je bilo žal, da se moram vrniti kajti tam je bilo tako nebeško čudovito, ob čutenju popolnega sprejemanja, ljubezni in neskončne pomirjenosti in miru, vključno z neskončno srečo v svojem srcu. In poleg energije bele svetlobe so bila ob meni bela bitja, energetsko tako zelo prijetna in pozitivna, da je bilo res težko se ločiti od njih. A moja dolžnost je bila, da se vrnem.
Človek bi si mislil, da si bom potem , ko bom ponovno oživela v svojem fizičnem telesu na vsak način želela ponovno umreti. A temu ni tako. Od takrat sem še raje živela, nenadoma sem pričela zares videti naravo in jo čutiti z vsemi čutili, kot je pred tem nisem znala in sem se pričela veseliti vsega lepega na zemlji. Obenem pa se prav nič ne bojim smrti, pred tem doživetjem sem se je pa neizmerno bala. To doživetje je zame nekaj neprecenljivega in sem hvaležna za to doživetje, saj od takrat dalje zelo rada živim, se učim imeti rada vse in vsakogar, predvsem tudi sebe, ceniti in spoštovati naravo ter prav vsa živa bitja na zemlji. Postala sem vegetarijanka. Od takrat dalje zares živim.
To da so travmarizirani in indokrinirani, samo zato ocitno, ker imajo drugacno mnenje od nje in tebe tudi. To je zaljivo sojenje nekoga samo zato, ker ima drugacno mnenje.
[/quote]
Siliti otroka k verouku in ga silit z zgodbicami, ki so še za odraslega nelogične, nekoinsistentne, nerazumljive, ga ob tem zastraševati s peklom, ustvarjati krivdo samo ker je, ker obstaja, da nisi nikoli vreden kdor si, z vsemi popolnoma normalnimi človeškimi čustvi ljubosumja, zavisti… verjetno tudi sama veš, da imajo še odrasli ljudje nočne more zaradi zgodb o peklu in hudiču? Ker so si kot otroci živo predstavljali vso grozo pekla. Vzgajani v strahu, krivdi, sramu… kje ne vidiš traume?
Indoktrinacija… če vzamem samo tole… vera v neko višje bitje, ki je boljše od nas… ima moč, zapovedi, kako naj živimo, moralno nesporno… višji smisel obstoja…
A bi si vse to lahko sama izmislila ali je bila po sredi kakšna inštitucija?
Ma ne da se mi več.
Verjemi… nočem vzeti vere. Če se ti zdi, da ti olajša življenje, pa naj ga.
Že sama indoktrinacija v vero vas je traumatizirala. Tako da… ja. Redki smo, ki smo se temu uspeli ogniti. Žal, imamo druge križe, ki jih prinese življenje/starši… si ne umišljam, da sem kakorkoli nad drugimi. Bok ne daj!
Vse lahko preveriš, kar “predavam”. To znanje ni moje. Res pa skrbno pazim, kaj je moj vir vsebin, ki jih posredujem.
Žal za prijaznostjo xroba, ki jo sicer cenim, vidim neko ranjeno bitje, ki pa ga prijaznost do drugih pred samim seboj ne bo rešila… to me razžalosti.
[/quote]
Aja, križe imate, nisi pa indoktrinirana.
Le projiciraš indoktrinacijo. Res si bogica, no. Mogoče bi pa sebi najprej pomagala, no, pa potlej šele vsem nam. Bi šlo?
Če smem, se xrobi kar dobro drži, za moje pojme, precej, precej bolje od tebe in mene vkup. Pa adijo.
Aja, križe imate, nisi pa indoktrinirana.
Le projiciraš indoktrinacijo. Res si bogica, no. Mogoče bi pa sebi najprej pomagala, no, pa potlej šele vsem nam. Bi šlo?
Če smem, se xrobi kar dobro drži, za moje pojme, precej, precej bolje od tebe in mene vkup. Pa adijo.
[/quote]
Tečna sta! Če se mislita še naprej prepucavat in smetit temo, vaju začnem prijavljat!
Siliti otroka k verouku in ga silit z zgodbicami, ki so še za odraslega nelogične, nekoinsistentne, nerazumljive, ga ob tem zastraševati s peklom, ustvarjati krivdo samo ker je, ker obstaja, da nisi nikoli vreden kdor si, z vsemi popolnoma normalnimi človeškimi čustvi ljubosumja, zavisti… verjetno tudi sama veš, da imajo še odrasli ljudje nočne more zaradi zgodb o peklu in hudiču? Ker so si kot otroci živo predstavljali vso grozo pekla. Vzgajani v strahu, krivdi, sramu… kje ne vidiš traume?
Indoktrinacija… če vzamem samo tole… vera v neko višje bitje, ki je boljše od nas… ima moč, zapovedi, kako naj živimo, moralno nesporno… višji smisel obstoja…
A bi si vse to lahko sama izmislila ali je bila po sredi kakšna inštitucija?
Ma ne da se mi več.
Verjemi… nočem vzeti vere. Če se ti zdi, da ti olajša življenje, pa naj ga.
[/quote]
Pa kaj ti zdaj o veouku in bogu pisaris tukaj, pogovarjamo se o drugih stvareh in te direktno nimajo veze veroukom in ne vem cem se vse. Sicer pa kaj tebe boli ce nekdo hodi v cerkev in k verouku res ne razumem kaj se vtikas v to, saj tebe nihce nikamor ne sili.
Pa kaj ti zdaj o veouku in bogu pisaris tukaj, pogovarjamo se o drugih stvareh in te direktno nimajo veze veroukom in ne vem cem se vse. Sicer pa kaj tebe boli ce nekdo hodi v cerkev in k verouku res ne razumem kaj se vtikas v to, saj tebe nihce nikamor ne sili.
[/quote]
Očitno je z verskimi zgodbicami sama indoktrinirana…. 😉
Čak mal, jaz kljub moji izkušnji glih ne morem rečt da zdaj pa verjamem v posmrtno življenje. Samo puščam odprte možnosti.
[/quote]
Saj. Zakaj naj bi pa verjel v karkoli? To verjameš ali ne verjameš, ko pride naš čas za to.
Sicer je v življenje po smrti kar težko verjet.
Meni je bolj pri srcu drugačna oblika energije. Življenja imamo že tu dovolj.
Saj. Zakaj naj bi pa verjel v karkoli? To verjameš ali ne verjameš, ko pride naš čas za to.
Sicer je v življenje po smrti kar težko verjet.
Meni je bolj pri srcu drugačna oblika energije. Življenja imamo že tu dovolj.
[/quote]
Ma ja. A si predstavljaš kakšen dolgčas bi ratalo tole posmrtno življenje, najbrž prav kmalu?