Zakaj nekateri tako močno proti ločitvi?
… in pol spet jaz z BMZ-jem ;);) – mi je že prav zabavno tole skupno učenje ;);).
Citiram:
Značilno za slovenske medosebne odnose je, da so nabiti z neadekvatnimi (neracionalno, čustveno nezrelimi, neobčutljivimi) reakcijami. To ves čas povzroča nesporazume, nepotrebna trenja, zamere, ljubosumnost itd. Morda od tod poslavljanje:”Pa brez zamere!”, ki izhaja iz pesimistične predpostavke, da se je med obiskom prav gotovo namerilo kaj, ker bi bilo v resnici tudi zamere vredno.
Omenjeni miselni ozir je obenem čustveni obzir -, do tistega, kar nam je pri srcu, do tistega, kar jemljemo resno, v luči tistega, kar bi radi dosegli in s čimer se istovetimo. Primer: obljuba, da bomo šli z nekom na večerjo, pa se kasneje premislimo in ne gremo. Človek z dozo spoštovanja do sočloveka tega enostavno ne bo storil. To lahko opredelimo “etično” ali kot pravno “držanje besede”.
Če človeka spoštujemo, se na njegovo mnenje oziramo, čeprav ga morda – in v tem je stvar! – povsem ne dojamemo. To seveda predpostavlja mero razumne skromnosti ter objektivne presoje o vrednosti lastne sodbe. Izhajamo iz zaupljive predpostavke, da ima tak človek prav, čeprav v celoti ne dojamemo, zakaj ima prav.
Človek, ki ima o sebi previsoko mnenje, je pogosto premalo pameten, da bi lahko koga ali kaj spoštoval. Enostavno ne more dojeti, da je tisto, kar mu od njega modrejši svetuje, zanj dobro.
(pri Slovencih: navadno le kompenzacija za prenizko mnenje o samem sebi. Pogosto gre za nepresežene in potlačene manjvrednostne komplekse. Tudi negotovost (pomanjkanje občutka varnosti) in pomanjkanje samospoštovanja. To je čustvo, ki ga novorojenemu otroku lahko da le mati. To se kasneje nadgradi glede na to, koliko je socialno okolje spodbudno. Brez prvega, pa ni drugega. Toliko o dajanju otrok v jasli za ceno ženske kariere.)
Veš kaj je najboljša stvar, ki jo je moja mati naredila zame? Da se je ločila od očeta. Ne morem ti povedat kako lepše je postalo življenje, ko se je končno ločila od njega. Še dobro, da so ločitve, ker drugače bi se mi zmešalo. Še zdaj ne morem pozabiti kako je bilo hudo in kako je bilo čisto drugače po ločitvi.[/quote]
V resnici ne moremo govoriti o najboljši stvari. ker ločitev nikoli ni dobra. Dobro, najboljšo stvar bi storila, če bi dobro premislila s kom te bo imela.
Večinoma vse ločitve kažejo na to, da sta se partnerja odločila nezrelo (in imata tudi otroke popolnoma nezrela). Ata je otrok, ki je šel, ko prvič ni s cepetenjem dobil svojega, mama pa je otročja, ker se je odločila izključno na osnovi sexualne privlačnosti, ki se ji po 10 dneh ni moglča več upirat. Rezultat je pa za oba enako nesrečen.
Če pa se dva odgovorno odločita za biti skupaj (vzdržnost je na začetku v večini primerov zelo ključnega pomena), za otroka, potem je prav, da za svojo odraslo odločitvijo tudi stojita in se maximalno trudita za skupnost. Vse ostalo so zadeve, ki sodijo v vrtec, ne pa med “kao” odrasle ljudi.
Ja, ločitev je bila dobra. Še bolje bi bilo, da ne bi bilo nikoli poroke in otrok.
Ata ni odšel, on se ni želel ločiti, ker je imel od zakona ogromno koristi. Služkinjo, denar njen. Mama se zanj ni odločila zaradi seksualne privlačnosti, ampak, ker je imela slabo sampodobo in je bila prepričana, da si boljšega ne zasluži. Rabila je kar nekaj časa, da je dojela, da to ni res. Ona se je trudila za otroke, jih vzgajala. On jih je vedno sovražil in vedno govoril, da ni želel imeti otrok. Ona je sprejela odgovornost za svoje napake, oni nikoli.
Ja, ločitev je bila dobra. Še bolje bi bilo, da ne bi bilo nikoli poroke in otrok.
Ata ni odšel, on se ni želel ločiti, ker je imel od zakona ogromno koristi. Služkinjo, denar njen. Mama se zanj ni odločila zaradi seksualne privlačnosti, ampak, ker je imela slabo sampodobo in je bila prepričana, da si boljšega ne zasluži. Rabila je kar nekaj časa, da je dojela, da to ni res. Ona se je trudila za otroke, jih vzgajala. On jih je vedno sovražil in vedno govoril, da ni želel imeti otrok. Ona je sprejela odgovornost za svoje napake, oni nikoli.[/quote]
V vsakem primeru mama ni dobro premislila s kom je šla. komu se je dala. Kdo je pa njo tako ranil,da je imela tako samopodobo? On je bil bedak in je to ostal. Mama ima samo eno napako. Slabo je izbrala očeta svojih otrok. Torej se tudi ona v startu ni dovolj potrudila, čeprav je potem dajala vse od seme.
Ja, res je, mama je naredila napako. Ampak kdo ne dela napak? Vsi jih delamo. Samo eni prevzamejo odgovornost za svoje napake drugi pa ne.
Jepa imela doma nasilnega očeta pijanca in mamo, ki se je na smrt bala svojega moža. Tako, da se krog ponovil.
Preteklosti ne moremo spremenit, lahko pa prevzameš odgovornost za napake.
Se popolnoma strinjam da je ločitev v mnogih primeril le “gašenje požara”, “izbira manjšega zla” itd… In po navadi le to sprovede tisti zakonec, ki bo od tega imel korist. korist pa je lahko tudi ta, da bo lažje indoktriniral njunega otroka. In to sem hotel povedati v svojem pisanju v tej temi. Ker se o tem ne govori, se pa množično dogaja… Posledice pa vidmo kakšne so…
No, koneckoncev tudi na avtoričinem čutenju do svojih staršev, ko je ata nič od nič, mama pa ful kul. Pri tem pa ne loči osebnosti od osebnostnih lastnosti in posledično dejanj svojih staršev, ter čustvuje le črno-belo. In prav to so glavne značilnosti čustvene in razumske indoktrinacije…
No, kako pa se je izkazalo, pa avtoričin namen očitno ni bil izmenjava mnenj, temveč poizkus moje socializacije…
Bruhci, od kje pa kopiraš ti citate? striček skriva, ali sem jaz nesposoben najti vsebino knjige…
Sicer sem rekla, da se ni vredno s tabo menit brklc, ampak vseeno kršim to:
Moj oče ni nikoli želel imeti otrok, to mi je vedno od malega govoril, vedno me je sovražil, jaz sem želela biti v njegovi družbi, želela sem si, da bi me imel rad. Tega nisem nikoli dobila. Dobila sem razne žaljivke, nasilje.
Zakaj se ni želel ločiti? Ker po ločitvi je moral začeti plačevati preživnino, ker ni imel več opranih cunj, ker ni več mogel maminega denarja zapravljati, ker ni imel več skuhano, ker ni več nihče urejal stvari zanj.
Mama me je silila, da ga moram imeti rada.
Samo otrok odraste in zdaj me nihče več ne more silit, da naj imam rada nekoga, ki je sovražen do mene.
Hihihi, enako… Strinjam se da ni vredno enih debat med nama odpirat… … ker imava preveč različne izkušnje, iz posledično poglede… Kar pa še ne pomeni da se ne moreva empatično sprejeti kot človeka!
Še več, iz virtuale in reale imam kar nekaj primerov odnosov, ki so se ustvarili prav iz “nasprotja se privlačijo” In ker nam je ratalo razmejiti med nami in našimi lastnostmi, dobro funkcioniramo…
Avtorica še kako te razumem v tvojih čustvih do staršev. Tudi sam sem bil v zlo podobni situaciji, osebno poznam (zelo) od blizu zgodbe vsaj 30 razpadlih družin, 10 let sem deloval v duštvu ločenih, bil animatro otrokom ločenih, bil na TV na temo neveljavnosti zakona, bil v zvezah z ločenimi ženskami,..
Več let že prijateljujem z otroci in mladostniki ločenih ali ovdovelih staršev, knjige mi že iz ušes gledajo…
A res misliš da se nisem nič naučil?
Še enkrat: še kako te razumem v tvoji bolečini! Ampak to je tvoja bolečina, ki je tako zelo boleča, da te zaboli vsakič ko kdo sploh omeni možnost poštenega očeta…
In ja, tudi jaz ti ne morem pomagati, vsaj na način kakršen se uporablja tukaj, ne. Ker te preveč BOLI!
Prestavljam se te kot žensko 24-35, z nekaj poizkusi imet poštenega fanta ki so že v štartu propadli, prebrala kar nekaj knjig o odnosih, nimaš otrok, živiš sama ali z mamo. Kaj ne drži in kaj sem zadel?
In rasnično ni naklučje da sva se zapela… Ni bilo ne prvič, in najverjetneje niti zadnjič… Ker ljudi (žensk) ki jih boli tako kot tebe, je ogromnoooo. Ker je ogromnooo neodgovornih očetov! Kar še ne pomeni da poštenih ni…
In koneckoncev moje pisanje tukaj, ima samo toliko zveze z tvojo bolečino, da te boli. Mene pa pač ne… (več)…
Avtorica, res ti nič nočem… Zakaj bi ti karkoli hotel?
Krepko si mimo brcnil brklc. Imam partnerja, ki je zelo ok. Veš kaj me je pa na njem najbolj pritegnilo? Da je dober oče svojim otrokom. Je ločen, ampak je odličen oče in pošten človek oz. moški. V kolikor bi zanemarjal svoje otroke, bi mu to zamerila. Tudi, če bi se s svojo bivšo grdo gledal in to celo prenašal na otroke, bi ga skenslala.
Lj, to (ampak samo to) sem sklepal po sebi. Namreč ko sem bil v vezi, tudi z ločenko ki je imela svoje otroke, pač nisem svoje energije posvečal drugim, pač pa njej in njenim otrokom… Ampak lj, smo si različni…
Bruhci, če se prijaviš na forum, imaš možnost pošiljati zasebna sporočila prijavljenim uporabnikom.