Bemo, če bi favšija gorela, starejši hiš sploh ne bi več imeli, ker bi bile požgane. Dom je le dom,
kakršen je že. Starejši imajo radi mir, ne pa stanovanje v mestu, kjer je sam džumbus.
Pustite jim še tisto “malo” življenja v miru, saj boste tudi vi enkrat na njihovem mestu.

Če tole piše nekdo tik pred penzijo sem jaz tramvaj. Najbrž multinick ki je temo odprl in se v njej precej sam s sabo pogovarja.

V Izoli smo prodali enosobno stanovanje gospe, ki je imela v Semiču hišo in veliko zemlje, a si je želela iti na morje živet v penziji. Vse je v Semiču prodala. Zame je bila velika faca.

Če tole piše nekdo tik pred penzijo sem jaz tramvaj. Najbrž multinick ki je temo odprl in se v njej precej sam s sabo pogovarja.
[/quote]
Po čemu sklepaš, koliko sem stara? A se ljudje, stari 61 let, kaj drugače izražamo? No povej mi. Če moje mnenje ne deliš, to še ne pomeni, da je zgodba lažna.

Večinoma iz nostalgije, spominov… veliko dela so vložili v hišo, alo pa so jo podedovali od staršev in jim je težko prodati družinsko imetje.

A če ne maraš mest si že kar po defaultu zahojen?
[/quote]

Jaz sem ljubljančanka in ko grem v penzijo, se z možem seliva na podeželje. meščani se nama zdijo zares zahojeni. Pa beden način življenja, pa… komaj čakam.

Vi ste imeli in še imate predvsem veliko denarja. Ni vsem z rožicami postlano.

Ena beseda: spomini

Jaz vem za 2 hiši, sredi Ljubljane, ki samevata ker notri bivata v vsaki po 1 stara ženica.
Podnajemnikov nočeta, prodat pa niti pod razno ne. Hiši pa obe 3 nadstropne, vsaj 4 spalnice, klet,garaža, dnevna,….

Ajde če moram dati še en razlog: mir To je tudi razlog, zakaj niti ne oddajata, čeprav bi lahko tudi samo 1-2 osebam.

V hiši je vseeno bolj mirno, kot v kakem bloku.

Hiše v oglasih iz 50-70-ih so pa tudi tam ostale. Polno takšnih je v oglasih, vzdrževano nič, tla nikoli menjana, kuhinje – groza, kopalnice tudi. Kot bi se takrat čas ustavil. Pa če ste že tako vse s svojimi rokami zgradili, kako vam toliko let pozneje ne uspe vsaj laminata položit?

No vidiš, ti pa ne boš nikoli imel svoje hiše….
Si žal nesposoben

Grem proti 60. Po svoje jih razumem. Z leti se človek vedno bolj oklepa spominov. A vendar mora človek vključiti tudi razum in ne le čustva.
Hvaležna sem očetu, ki ni bil materialistično usmerjen in ni padel na foro čim večja hiša z vsako ceno. Že v 70. letih je znal napovedati, kaj se bo dogajalo s predimenzioniranimi hišami, ki so jih z matranjem in pomočjo gradile družine same. Otroci čimprej od doma, ker so bili siti ceglov in malte; tam kjer so ostali doma, pa so bili marsikje medgeneracijski boji, ločitve, marsikje prezgodnja smrt ali bolezen zaradi izčrpanosti, težko vzdrževanje v starosti.
Marsikakšen moj vrstnik je vse počitnice preživel na gradbišču in tudi ves denar je šel tja, čeprav se je tudi v tistih letih „dalo znajti“. Sama imam lepe spomine na potovanja, izlete, počitnice, ravno “pod kozolcem“ pa tudi nismo bivali. Imeli smo lepo stanovanje v predmestju, v urejenem bloku, s pogledom na park, vso infrastrukturo v bližini. Kar je bilo odveč denarja, so ga šparali zame, a sem lahko poskrbela zase. Enako sem ravnala tudi jaz za prihodnjo generacijo.

da sta moja starša prodala hišo kmalu zatem, ko sta se upokojila in kupila stanovanje. Lahko sta potovala in živela bistveno bolj kvalitetno kot bi ob vzdrževanju velike hiše in parcele.
Ampak verjamem, da je to zelo težko in moraš videti smisel v takšni selitvi in vedeti, kaj bi rad počel, ko greš v novo okolje in v drugo stanovanje.
Priznajmo si, hiša ima res pravi smisel pri otrocih in ko smo še pri močeh, kasneje je lahko veliko breme…

Ej dost je no, lahko nehaš. To so pač tvoji pogledi, ki jih vsi pač ne delimo.

Ker so v to zmetali vso svojo mladost in prihranke.

Hahaha, kdo je tu nor? Očitno si ti. Bajte na kmetih se prodajajo za drobiž, stanovanja v mestnih blokih pa za orenk denar. Kaj misliš, zakaj je tako? Naj ti namignem: ponudba in povpraševanje. Ti si samo besen, ker si gradil drago bajto, ki na trgu nima nobene vrednosti, ker se nihče ne zanima za življenje v vukojebinah.
[/quote]

ti si pa res nepismena in ne znaš brat, sem napisal, da ne živim v vukojebini :)))

V vukojebini so hiše res poceni sploh pa stare podrtije, tudi bloki v vukojebini nimajo nobene cene in razpadajo tko, da kdo je tukaj nor!?
Jaz če svojo bajto prodam, kupim lahko 3 stanovanja cca 80 kvadratov an elitnih lokacijah v ljubljna :)))
Kaj pa ti???

Hiše je potrebno tudi vzdrževati, ni dovolj da si jo v 70h zgradil in kasneje čisto nič vložil vanjo. Vzdrževanje je dolžnost. Pa poglej v kakšnem stanju so hiše na vasi, ki so se gradile tako. Propadajo, samevajo, ali pa v njih živijo stari, ki je ne morejo ne vzdrževati in ne ogrevati.
[/quote]

Vem, da je treba obnavljati in vzdrževati. Sem imela eno tako, pa ne zgrajeno v 70 letih, pač pa kakšnih 200 let prej. Vsaka generacija, ki je živela v tej hiši, je kaj posodobila, vzdrževanje je bilo stalnica. Hiše ni več iz razlogov, ki jih tu ne bom omenjala. Pišem zato, da povem, da se da. Če je razumevanje na strani mladi – stari in spoštovanje dela prejšnjih generacij. Ne pa zgražanje in obsojanje.

Aja, še to: zdaj imamo novo hišo v tako imenovani “vukojebini” (=srbizem). Mladi in stari verjamemo, da bo služila nekaj naslednjim generacijam. Ker zadaj raste novi rod, ki ga vzgajamo v spoštovanju do preteklih generacij. Niso vsi mladi intelektualno podhranjeni.

zakaj pa ne?hiša je moje,v njej so moje stvari,moje otroštvo,spomini,vse

Nekdo se je pa zelo zavzel za nepremičnine ki so še v lasti Slovencev, in to glih zdaj ko je prišla ven nova cenitev. Zanimivo. Hmmmmmm. Morda priprava terena za nekoga oz neke?

Kam pes taco moli. Enak nanen je bil s krediti/hiše/zemljišča.

Evo, to je pravi odgovor. Sami delali, vsaka soba in kljuka ima zgodbo.

Če ti misliš da bo vsa žlahta pod isto streho, si se hudo uštela. Ni čudno da se potem pogovarjamo o teorijah cankarjanskih mater.

Jaz pa na to drugace gledam. Z mozem sva pri denarju, tako da ni problem v pokoju kupiti montazno hiso na kljuc. Imamo zelo lepo hiso, lahko recem prestizno, bazen, moderna odprta zasnova, svetli prostori, lepa lokacija. se danes je ena najlepsih his, ceprav je stara 20 let. A z njo je ogromno dela, ce hoces da je res lepo. Ni samo da zgradis hiso, je treba ocistiti tlakovce, ker se gor nabere alga, kositi, skrbeti za okolico, prebarvati kovano ograjo.l, ocistiti fasado.. ko otroci zrastejo, jo bomo verjetno prodali, ker je prevelika. Ali pa da jo en od otrok vzame, ta drugemu pa pomagamo drugace. Jaz pa si ne predstavljam, da bova z mozem pri 70-ih kosila travo ( parcela je velika 1700 m). Imamo se zazidljivo parcelo v lasti, tam postaviva montazno na kljuc veliko 100 m in to je vec kot dovolj za 2 penzionista. Ko pa ne mores vec hoditi, gres pa v varovano stanovanje. Gledam v okolici , tam kjer so starejsi ljudje v hisah sami, so hise v vecini zelo zanemarjene, da ne govorim o pohistvu v hisi. Potem se po smrti lastnika prodajajo, notri pa totalno razsulo. Ko hiso pustis vnemar 30 let, se zelo hitro ostara in zanemari, pride vlaga, skratka razsulo. Tisti ki govorite, da naj pa oddajo najemnikom. Ne mores ti vsake luknje oddati, za oddajo mora biti prostor pripravljen ter locen vhod, delitev stroskov mora biti urejena.

Mogoče si pozabila še dodat, da drugi so se matrali z gradnjo svoje hiše za t.i. samostojno prihodnost z rešenim stanovanjskih problemom, vi ste pa lepo kupili napol šenkano stanovanje po jazbinšku, brez znoja potu. Večkrat dokazano v Sloveniji; luftarji in lenuhi pridejo najbolje skoz.

Pa saj ni treba na roke kosit no, zdaj imaš že kosilnice robote, pa take ko se pelješ na njih, lahko daš sosedovemu mulotu nekaj € da pokosi, lahko imaš manj trave pa več visokih gred itd. Ta košnja trave je izgovor nekoga ki nima čisto nobenega odnosa do vrta, ga pač ima in ne ve kaj bi z njim.