Zakaj so otroci bistveno bolj navezani na mati kot pa na očeta?
zdaj so te ženske krive,d a jih tip zamenja…
zanimivo no…
zakaj ne analiziraš dejanja in osebnosti varajočega – niso te ženske naredile nobenega dejanja zato zanj ne morejo biti odgovorne… prej jih njihov moški ni postavil na prvo mesto – ampak skače iz cveta na cvet – raje analiziraj tega “skakača” in njegovo otroštvo zakaj je tak. ne pa krivdo na ženske projecirati.
zdaj so te ženske krive,d a jih tip zamenja…
zanimivo no…
zakaj ne analiziraš dejanja in osebnosti varajočega – niso te ženske naredile nobenega dejanja zato zanj ne morejo biti odgovorne… prej jih njihov moški ni postavil na prvo mesto – ampak skače iz cveta na cvet – raje analiziraj tega “skakača” in njegovo otroštvo zakaj je tak. ne pa krivdo na ženske projecirati.
[/quote]
Ojdipova situacija je veliko bolj pogosto predebatiramo, zato nisem eksplicitno opisoval. Je pa situacija obratno enaka. S tem, ko oče postavi mater na prvo mesto in jasno pokaže sinu, da mati pripada najprej očetu in šele naprej ostalim, s tem postane objekt identifikacije (in ne nasprotnik),ter ima temelj zdravega odnosa do ženske.
In še nekaj: uporaba besede krivda ni nič drugega, kakor projekcija lastnega sramu navzven (ti si kriv, sram te bodi). Predelajte te občutke notranjega sramu in se končno spolno sprejmite. Da ne boste ves čas razočarano čakale na “bombončke” sugasr-daddy-ja (aka da vas moški seksualno zadovolji)
In kako v zakonu voziti med Elektrinim, Ojdipovim in ostalimi kompleksi? Komaj se rešiš enega kompleksa, že trčiš v drugega.Zna kdo sploh pravilno vzgajati otroke in kako so vzgajali včasih, ko še teh stvari niso ozavestili?
Tako so včasih letele ven iz gnezda cele generacije zafušanih otrok.Isto kot danes.
S to razliko, da sedaj vsaj lahko veš, kje so te zašuštrali in si lahko (sam?) pomagaš. Nekoč si pa lahko zadevo utopil v kakem alkoholu pa niti nisi vedel zakaj.
Recimo, da danes imaš izbiro 🙂
Pravtako je tudi razbrati, da mati ni bila toliko prisotna, fizično, v njenem življenju, kot je bil oče. Vprašanje, koliko je bila tudi psihično prisotna, ko je bila fizično z njo.
In kaj zdaj?
Bi jo moral oče po tvoje, da bi “opravil očetovsko vlogo pravilno”, pustit naj sama hodi z vrtca, naj si sama pripravi za jest, skratka, jo mal bolj zignorirat, da se obe vlogi bolj “vzkladita”?
To, da ni bila navezana na mamo, se mi ne zdi, da je krivda očta in da oče “ni opravil” svoje naloge.
Veliko bolje se mi zdi imeti vsaj enega prisotnega (tako fizično kot psihično) starša, kot nobenega.
[/quote]
Sicer imaš seveda v zaključku prav, je pa z vidika izhodiščnega vprašanja irelevantno. In ne gre za očetovo krivdo. Gre za to, da ni bil v stanju postaviti mene in ji pokazati, da je mati spoštovanja vredna oseba, ki jo ljubi, spoštuje in je prva (po položaju) v njegovem življenju. Tozadevno je tudi dekle materi odreklo veljavo (in dobilo bitko z njo za očetovo naklonjenost). Danes v življenju verjetno sramuje svoje ženskosti, do moškega pa je nezaupljiva, saj živi v strahu, da si bo kaka druga pridobila njegovo naklonjenost… kot sem zapisal… tipičen elektrin scenarij.
[/quote]
Saj jo nikjer ni bilo..večinoma je bila odsotna..kako naj ji karkoli pokaže, sploh pred otrokom..(ok..mal za hec..)
V osnovi te razumem in se strinjam z napisanim.
Se strinjam z nekoč prebrano izjavo, da oče lahko otroku da največ, če ljubi, spoštuje mamo svojih otrok.
Sicer imaš seveda v zaključku prav, je pa z vidika izhodiščnega vprašanja irelevantno. In ne gre za očetovo krivdo. Gre za to, da ni bil v stanju postaviti mene in ji pokazati, da je mati spoštovanja vredna oseba, ki jo ljubi, spoštuje in je prva (po položaju) v njegovem življenju. Tozadevno je tudi dekle materi odreklo veljavo (in dobilo bitko z njo za očetovo naklonjenost). Danes v življenju verjetno sramuje svoje ženskosti, do moškega pa je nezaupljiva, saj živi v strahu, da si bo kaka druga pridobila njegovo naklonjenost… kot sem zapisal… tipičen elektrin scenarij.
[/quote]
Saj jo nikjer ni bilo..večinoma je bila odsotna..kako naj ji karkoli pokaže, sploh pred otrokom..(ok..mal za hec..)
V osnovi te razumem in se strinjam z napisanim.
Se strinjam z nekoč prebrano izjavo, da oče lahko otroku da največ, če ljubi, spoštuje mamo svojih otrok.
[/quote]
No ja, glede na to, da Desi zagovarja v bistvu odsotnega očeta kot nek ideal, je hudo vprašljivo, kolikšna je njegova vrednost napram otrokom, če zapravi otroštvo svojih otrok raje v službi. Izgovor, da je mama odgovorna za vzgojo in nego otrok, za očeta pa je dovolj, da se vsake kvatre pojavi doma , je tudi v v psihologiji kritiziran. Odsoten oče je samo ODSOTNI oče in nobena avtoriteta. Tako kot preživeli Freud. Glede na izkušnje bi lahko komot rekli, da freudovstvo zagovarjajo tisti najmanj prilagojeni na današnji svet.
Dejstvo pa je, da ne obstaja neka univerzalna vzgoja. In je tudi nikoli ne bo.
Saj jo nikjer ni bilo..večinoma je bila odsotna..kako naj ji karkoli pokaže, sploh pred otrokom..(ok..mal za hec..)
V osnovi te razumem in se strinjam z napisanim.
Se strinjam z nekoč prebrano izjavo, da oče lahko otroku da največ, če ljubi, spoštuje mamo svojih otrok.
[/quote]
No ja, glede na to, da Desi zagovarja v bistvu odsotnega očeta kot nek ideal, je hudo vprašljivo, kolikšna je njegova vrednost napram otrokom, če zapravi otroštvo svojih otrok raje v službi. Izgovor, da je mama odgovorna za vzgojo in nego otrok, za očeta pa je dovolj, da se vsake kvatre pojavi doma , je tudi v v psihologiji kritiziran. Odsoten oče je samo ODSOTNI oče in nobena avtoriteta. Tako kot preživeli Freud. Glede na izkušnje bi lahko komot rekli, da freudovstvo zagovarjajo tisti najmanj prilagojeni na današnji svet.
Dejstvo pa je, da ne obstaja neka univerzalna vzgoja. In je tudi nikoli ne bo.
[/quote]
Sevada obstajajo določene zakonitosti, ki jim je moč slediti. In obstajaja natanko 10 vrst različnih pristopov: takšni, ki otroke pripravijo na samostojnost in takšni, ki jih ne. Sodobni psihološki mambo džambo spada v zadnjo kategorijo in služi produkciji odvisnikov.
Saj jo nikjer ni bilo..večinoma je bila odsotna..kako naj ji karkoli pokaže, sploh pred otrokom..(ok..mal za hec..)
V osnovi te razumem in se strinjam z napisanim.
Se strinjam z nekoč prebrano izjavo, da oče lahko otroku da največ, če ljubi, spoštuje mamo svojih otrok.
[/quote]
No ja, glede na to, da Desi zagovarja v bistvu odsotnega očeta kot nek ideal, je hudo vprašljivo, kolikšna je njegova vrednost napram otrokom, če zapravi otroštvo svojih otrok raje v službi. Izgovor, da je mama odgovorna za vzgojo in nego otrok, za očeta pa je dovolj, da se vsake kvatre pojavi doma , je tudi v v psihologiji kritiziran. Odsoten oče je samo ODSOTNI oče in nobena avtoriteta. Tako kot preživeli Freud. Glede na izkušnje bi lahko komot rekli, da freudovstvo zagovarjajo tisti najmanj prilagojeni na današnji svet.
Dejstvo pa je, da ne obstaja neka univerzalna vzgoja. In je tudi nikoli ne bo.
[/quote]
Saj ne zagovarja odsotnega očeta, ampak pravi, da je pomembno, da oče pokaže spoštovanje in ljubezen svoji partnerki, mami njunih otrok. In to se mi zdi še kako pomembno pri vzgoji obeh.
Čevje pa oče pri tem veliko odsoten zaradi dela ali pa obratno, pa je žal to širši problem, problem družbe in kapital.sistema.
zdaj so te ženske krive,d a jih tip zamenja…
zanimivo no…
zakaj ne analiziraš dejanja in osebnosti varajočega – niso te ženske naredile nobenega dejanja zato zanj ne morejo biti odgovorne… prej jih njihov moški ni postavil na prvo mesto – ampak skače iz cveta na cvet – raje analiziraj tega “skakača” in njegovo otroštvo zakaj je tak. ne pa krivdo na ženske projecirati.
[/quote]
Ojdipova situacija je veliko bolj pogosto predebatiramo, zato nisem eksplicitno opisoval. Je pa situacija obratno enaka. S tem, ko oče postavi mater na prvo mesto in jasno pokaže sinu, da mati pripada najprej očetu in šele naprej ostalim, s tem postane objekt identifikacije (in ne nasprotnik),ter ima temelj zdravega odnosa do ženske.
In še nekaj: uporaba besede krivda ni nič drugega, kakor projekcija lastnega sramu navzven (ti si kriv, sram te bodi). Predelajte te občutke notranjega sramu in se končno spolno sprejmite. Da ne boste ves čas razočarano čakale na “bombončke” sugasr-daddy-ja (aka da vas moški seksualno zadovolji)
[/quote]
se ti ne zdi, da malo preveč psihoanalitično zapenjaš za vsako besedo – zdaj si mene nekaj psihoanalitično obtožil, samo ker sem napisala krivda… meni pa se zdi, da so take situacije precej bolj kompleksne – že res,da te stvari držijo, samo o njih ne moreš soditi na podlagi enega zapisa nekoga na monu – ampak je treba precej bolj poglobljeno presoditi celotne situacije – ti pa si že napletel celo zgodbo o tem kako je bilo pri dotični, ki je omenila navezanost na očeta bolj kot na mamo…
Se strinjam z nekoč prebrano izjavo, da oče lahko otroku da največ, če ljubi, spoštuje mamo svojih otrok.
Se strinjam. Vendar ne smeta pozabiti, da imata tudi otroke. Veliko staršev se ljubi med seboj in se kaže na otroke pa pozabite. Hude travme otrok. Poznam, ker je najboljša prijateljica psihologinja in ona trdi zlata sredina prinese vedno zadovoljno življenje.
Ko so majhni, je pa bolj mama tista, h kateri se obračajo. Zakon narave. Sčasoma se vse bolj odpirajo v svet in prvi naslednji korak od mame je seveda k očetu. Kasneje še ven iz družine, med vrstnike. Postopno širijo svoja obzorja. Ko so že povsem odrasli je v družini, ki je normalno funkcionirala normalno, da so na oba enako močno navezani. Če niso, je je par nekje pri vzgoji mladičev zavozil.
Ojdipova situacija je veliko bolj pogosto predebatiramo, zato nisem eksplicitno opisoval. Je pa situacija obratno enaka. S tem, ko oče postavi mater na prvo mesto in jasno pokaže sinu, da mati pripada najprej očetu in šele naprej ostalim, s tem postane objekt identifikacije (in ne nasprotnik),ter ima temelj zdravega odnosa do ženske.
In še nekaj: uporaba besede krivda ni nič drugega, kakor projekcija lastnega sramu navzven (ti si kriv, sram te bodi). Predelajte te občutke notranjega sramu in se končno spolno sprejmite. Da ne boste ves čas razočarano čakale na “bombončke” sugasr-daddy-ja (aka da vas moški seksualno zadovolji)
[/quote]
se ti ne zdi, da malo preveč psihoanalitično zapenjaš za vsako besedo – zdaj si mene nekaj psihoanalitično obtožil, samo ker sem napisala krivda… meni pa se zdi, da so take situacije precej bolj kompleksne – že res,da te stvari držijo, samo o njih ne moreš soditi na podlagi enega zapisa nekoga na monu – ampak je treba precej bolj poglobljeno presoditi celotne situacije – ti pa si že napletel celo zgodbo o tem kako je bilo pri dotični, ki je omenila navezanost na očeta bolj kot na mamo…
[/quote]
Prav se ti zdi. Ko govorimo o ustaljenih vzorcih, je potreben sok, da eventuelno sploh prebijemo mehanizme avtocenzure.
Otrok se rodi samo z ljubeznijo do mleka, ničesar drugega 😀
[/quote]
Ne podcenjuj otrok
[/quote]
Imam tri. Tretji je uradno še novorojenček. Zdj bi se že počasi dalo govorit o kšnih zametkih ljubezni, mogoče (ali pa celo ne, se mi samo zdi, ker sem tako zaljubljena vanj 🙂 ), ampak ko se je rodil? Ne delajte si utvar.
Ne podcenjuj otrok
[/quote]
Imam tri. Tretji je uradno še novorojenček. Zdj bi se že počasi dalo govorit o kšnih zametkih ljubezni, mogoče (ali pa celo ne, se mi samo zdi, ker sem tako zaljubljena vanj 🙂 ), ampak ko se je rodil? Ne delajte si utvar.
[/quote]
Nekako bi se strinjala, vendar ne tako pusto. Res je, da otrok prvo kar rabi je hrana, hrana, hrana, vendar tudi dotik – to so pa dokazali, ker novorojenček brez dotika umre. In ja, hrani ga lahko kdorkoli, dotikal kdorkoli, pa se bo navadil in preživel. Pa vendar. Tudi jaz imam 3 otroke in predvsem ena je od prvega dneva umirila jok le, le sem se je dotaknila jaz. In taka je ostala skoraj eno leto. Otrok, ki je jokal in ga umiril moj glas in moj dotik. Hrana niti ne. Otrok je mamo povezan na veliko nivojih, energetskih. Z očetom veliko, veliko manj. Kar je logično, škoda sploh diskusije. In vezi z materjo se z meseci, leti rahljajo, trgajo, lahko vzpostavljajo tudi nove, drugačen. Z očetom enako, trgajo, če dovoli, gradijo nove, če je tam in če je odnos pravi. A enako velja za tudi čisto xy ljudi. Vse kar ni “prirojeno”, je neodvisno od krvi.
Ena piše da najbolj da kar knigo napišem in ovržem vsa dozdajšnja dognanja… Se mi ne da niti odgovoriti…
Vzgoja sicer ni nikakršna znanost, je popolnoma enostavna zadeva. Za tiste, ki znajo, hočejo in upajo slediti naravi in nravi. Vse ostalo je izkrivljanje druge in tretje resnice.
Ne strinjam se da je veliko otrok zafušanih. Praktično noben migrant ni zafušan, temveč je sposoben rizika poti in jemanja kar misli da mu gre. Zafušanje generacije so v t.i.”razviti družbi”, kar tretja resnica= resnica narave, efektivno popravlja…
To pa ne drži,vsaj v mojih očeh ne.
[/quote]
Še dodam: večina hčerk je večinoma navezano na očeta….
[/quote]
Pri nas sta kar oba (sin in hči) bolj navezana na očeta kot name. Tudi jaz sem bolj navezana na svojega očeta in tudi moji nečaki so bolj navezani na svojega očeta kot svojo mamo.
Za druge težko rečem, zakaj je tako. Zase pa vem, da sem na očeta bolj navezana, ker se je in se več pogovarja z mano. Mama je vedno bolj poskrbela za hrano, čistočo, zdravljenje in podobne nujne zadeve, oče pa je poskrbel za mojo razgledanost, toplino, delovne navade, način razmišljanja, ljubezen do narave in živali… Vem, da je mama zame veliko naredila, tako kot sem tudi jaz za svoje otroke. Vendar oče pa je tisti lik, ki sem ga vedno želela v notranjosti oponašati. Je moj vzornik, pa ne za zunanje zadeve – oblačenje, obnašanje…, ampak notranje – duševne, duhovne… Pri vsaki svoji življenjski odločitvi se vprašam, kako bi se oče odločil na mojem mestu.
Ni mi pa nič hudo, če sta otroka bolj navezana na očeta. V bistvu mi je to še v olajšanje, saj se počutim bolj svobodna, ker se ne “vesita po meni” v duhovnem smislu. 🙂
Ne podcenjuj otrok
[/quote]
Imam tri. Tretji je uradno še novorojenček. Zdj bi se že počasi dalo govorit o kšnih zametkih ljubezni, mogoče (ali pa celo ne, se mi samo zdi, ker sem tako zaljubljena vanj 🙂 ), ampak ko se je rodil? Ne delajte si utvar.
[/quote]
Utvara je, da otrok rabi le hrano ko se rodi.
Imam tri. Tretji je uradno še novorojenček. Zdj bi se že počasi dalo govorit o kšnih zametkih ljubezni, mogoče (ali pa celo ne, se mi samo zdi, ker sem tako zaljubljena vanj 🙂 ), ampak ko se je rodil? Ne delajte si utvar.
[/quote]
Utvara je, da otrok rabi le hrano ko se rodi.
[/quote]
Zdaj govorite o POTREBAH. Otrok rabi kisik, tekočino, vodo, toploto, dotik, glas, pozornost itd. Ne vidim, kaj ima to veze s tem, ali ima mati rad. O tem, kaj je ljubezen se sicer debatira, tudi če je vedno samo sebična (=zadovoljevanje potreb) ali ne, ampak nekako dvomim, da boste vi rekli, da imate radi svojega moža, ker dobro zasluži in vam zmasira ramena konec dneva?
Otrok definitivno potrebuje nekoga, ki bo za njega skrbel. Bi se dalo debatirat če ga ima zaradi tega pa že kar avtomatsko rad.