Žal mi je za vse tiste, ki jim bodo vzeli nekaj, kar jim je bilo že dano. Tega se res ne dela. Sem pa za to, da že na začetku študijskih smeri ne bi smeli biti nikoli izenačeni. Kaj če bi izenačili, torej določili enako stopnjo, še univ. dipl. in mag.? Bi se magistrom tudi zdelo zamalo, da so se sploh trudili z magisterijem.

Sandi preberi moj prvi odgovor v tej temi. 2x če je potrebno…

Še enkrat poudarjam:

Ali bi se VSŠjevci še vedno tako pritoževali, če bi bolonjska direktiva bila v takšni obliki:

stari VSŠ bodo šli v 7 stopnjo, 1. bolonjska stopnja
stari UNI bodo šli v 8 stopnjo, 2. bolonjska stopnja

NE ENAČITE NOVE STOPNJE Z STARIMI KER NISO ENAKE. TUDI NAZIV BOSTE IMELI ŠE VEDNO dipl. xxx, in vam ga ne bodo degradirali v xxx brez dipl.

7/II ma dajte no ljudje kake bljižnice – a ste normalni.

Ti bom napisala ravno za EF faks. Sem bila študentka prve generacije Visoke poslovne šole v ljubljani. Ni mi dišala ekonimija zaradi samih predmetov – ne zahtevnosti ampak pač način štiudija – smeri predvsem Bančništvo me je pritegnila – velka izbira predmetov, od prava do bančnih poslov, borznega posredništva itd… tega na ekonomiji ni bilo. In zato sem se vpisala na Visoko poslovno in končala študij. Nisem imela skrajšanega programa ampak 4 leta študija – res pa ej da smo v tretjem letniku morali opraviti tudi tri mesece strokovne prakse – službo si moral poiskati sam in napisati strokovno nalogo – ki je obsegala vsaj 35 strani prikaza kaj si delal v podjetju. Zaposlena sem bila na nekis lovenski banki v revizijski službi in napisala nalogo na temo Bančni kazalci uspešnosti – primerjava slovesnkih bank. Nato, smo imeli pa po 4 letniku še absulventski stalež – katerega nisem izkoristila, ker sem diplomirala že junija, tako da sem se čim prej zaposlila. Sam študij ni bil nič lažji od ekonomije – res je da nismo imeli mikro in makro ekonomije – kao najzahtevnejša predmeta smo imeli pa ekonomiko podjetja, statistike, poslovne finance, poslovno matematiko, računovodstvo, pravo, mednarodne bančne inštrumente itd… Skratka če misliš da sem prišla po lažji poti do izobrazbe se motiš. In kje ste potem vsi tako inteligentni univerzitetci iz ekonomije potem po dodiplomcu? Ste zadovoljni s tem kar imate? Imate vse znanje? Čudi me dejstvo, da potem na podiplomcu vidiš kar nekaj ljudi z strokovnim faksom in le malo pravih uni ekonomistov.

Pa še to: V primeru, da bi vam UNI kaj jemali, nikoli ne bi rekla, da vam naj vzamejo in da si tega ne zaslužite. Imejte kar imate že ves čas. Pri vas se je pa ravno to pokazalo, da še natolcujete, kako si nekdo drug nekaj ne zasluži in se bunite da je prav da drugim vzamete. Tukaj kažete svojo širino tega UNI znanja. Vidiš tukaj je razlika: Mi smo se učili poslovnega komuniciranja, vi še osnovnega ne znate. Nas so učili, da se moramo vzdržati konfliktnih situacij in se en spuščati na nivo zakaj nekdo ima jaz pa ne itd… a sem pozabila da si bila na UNI in predmeta poslovno komuniciranje in podjetništva niste imeli. Pardon, tega te učijo na visoki poslovni šoli.

Pa lep pozdrav

Urška

Ti si pa najbolj ustrelila mem. Da so samo z univ. izob. lahko ljudje na vodilnih mestih. Daj malo poglej okoli sebe, pa daj očala gor, če ne vidiš dobro.

Naj ti napiem zakaj peticija, podpisi, referendum in ustavna presoja (če bo sploh do tega prišlo.

In drage mame, saj ne gre samo za stopnje izobrazbe (pustimo to, da bom recimo jaz s 29-stimi izpiti, večinoma enakih kot so ji imeli univerzitetni i pri istih profesorjih, imela enako stopnjo izobrazbe kot nekdo, ki je naredil 12 izpitov – pretežno seminarskih nalog – na mislim da Abituri), gre se tudi zato, da boste čez par let jokale kako ne morete svojim otrokom plačati šolnine, pa še kaj bi se našlo.

Več o tem:
SPORNE TOČKE NOVELE ZAKONA O VISOKEM ŠOLSTVU

Sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu po našem mnenju odvzema že pridobljene pravice diplomantov brez obrazložitve in navedenega vzroka (npr. javnega interesa) in tako krši načelo pravne države, ki v 2. členu Ustave Republike Slovenije določa, da je RS pravna in socialna država.
Sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu odvzema že pridobljene pravice in legitimna pričakovanja študentov, ki so se vpisali v nove študijske programe druge bolonjske stopnje.
Sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu posega v že podeljena pravna razmerja in tako posega v načelo pravne varnosti in v načelo zaupanja v pravo, saj udeleženci visokošolskega študija nimajo nikakršnega zagotovila, da ne bo prišlo do ponovnega posega v pravno državo. Sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu namreč krši pogodbo, ki je bila sklenjena ob vpisu in določa, kakšno stopnjo izobrazbe bodo udeleženci pridobili, ko študij dokončajo.
Sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu neenako obravnava enake izobraževalne situacije ter enako obravnava različne izobraževalne situacije in tako krši načelo prepovedi diskriminacije in načelo enakosti pred zakonom.
Enačenje ravni izobrazbe starih in novih diplomskih stopenj, ki ga določa 15. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu, je v nasprotju s celim nizom nostrifikacijskih odločitev o izobrazbi pridobljeni v tujini.
Sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu ni usklajen z glavnimi visokošolskimi partnerji (Študentsko organizacijo Slovenije, univerzami in delodajalci) niti s Svetom RS za visoko šolstvo.
Sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu omogoča uvajanje dolgih študijskih programov in tako podaljšuje študij, posledično pa onemogoča leta 2004 zastavljeno reformo visokega šolstva, saj dopušča površinsko prenovo študijskih programov, zmanjšuje možnost kombiniranja študijskih področij in demotivira študente od vpisa v nove študijske programe.
Sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu z razvrščanjem starih in novih diplomskih stopenj razvrednoti prvo diplomsko stopnjo in tako sili študente k daljšemu študiju ter posledično zmanjšuje zaposljivost diplomantov prve diplomske stopnje.
Sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu jemlje že pridobljene pravice študentov in delodajalcev, saj zmanjšuje njihovo vlogo v Svetu RS za visoko šolstvo, brez razlogov (npr. javni interes) in obrazložitev.
Sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu ne omogoča neodvisnega, učinkovitega in funkcionalnega zunanjega zagotavljanja kakovosti visokega šolstva, saj prepušča kakovost visokega šolstva pretežno visokošolskim učiteljem, ki jih imenuje Vlada RS in ki se z zagotavljanjem kakovosti ne bodo ukvarjali s polnim delavnikom, torej bodo to počeli neprofesionalno.
Sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu krši mednarodne standarde in merila za sistem zunanjega zagotavljanja kakovosti, saj ne omogoča neodvisnega strokovnega, učinkovitega in transparentnega delovanja Sveta RS za visoko šolstvo in določa, da je strokovna služba Sveta RS za visoko šolstvo v okviru Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, kar vodi v politizacijo zunanjega nadzora kakovosti visokega šolstva.
Sprejeti Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu neustrezno ureja področje financiranja visokega šolstva, saj kljub obljubam Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo o brezplačni prvi in drugi bolonjski stopnji omogoča uvajanje šolnin in prepušča financiranje vladni uredbi.

Vir: http://www.peticija.info/files/dokument6.html

Nima pojma kaj hočeš povedat, sej ne vem a si prepametna z UNI al jaz pač nisem dobila zadostnega znanja na visoki poslovni šoli. Glede na to, da še malo pa bom zaključila podiplomca ne vem kje bi bil srž problema:):)

Verjetno v tem, da ste škodoželjni in želite nekomu nekaj jemati. Sram vas bodi.

Lp

Urška

Turk!
O.K. mijap bluzi, ampak ti tud, ker si v treh ali celo štirih odstavkih ponavljal eno in isto! Smo štekali že prvič, prav?
In otroci niso froci, saj si ne zaslužijo tako grdega imena!

V praksi v zasebnih podjetjih ni tako. Je pa res, da so ti večinoma starejši zaposleni, z ogromno prakse in znanja. Včasih je tudi višja šola bila ohoho, ko so direktorji imeli srednjo šolo. Poglej danes v državno upravo, kjer je izobrazba najbolj pomembna (pred dejansko sposobnjostjo). Tam če bo šel nekdo v penzijo, ki je bil med vodilnimi, ne boš z VSŠ prišel zraven, ker se zahteva za direktorja xxx, vodjo oddelka xxx, načelnika xxx, UNI izobrazba.

Sicer pa očitno vsi VSŠjevci rinete v državne službe, sicer se bi pozvižgali za stopnje, saj v privatnem sektorju ne gledajo na izobrazbo ampak delovne izkušnje, specialno znanje…

Še enkrat sprašujem, kaj dejansko se zdaj v firmah dogaja, kaj so vam rekli nadrajeni, se vam potem zares obetajo spremebe na slabše?

Pozabila si še napisat, da še posebej v javni upravi, vsi ki bodo s tem zakonom degradirani, padejo tudi en plačilni razred nižje.
Tudi v gospodarstvu.

Zgodilo se ni še nič, ket zakon velja od 01.01.2007 dalje.
Nisem pa zasledila nobenega zakona, uredbe, ali kakega drugega pravnega akta, ki bi delodajalcem prepovedovalo jemanje sedanjih pravic, kot so plače, delovna mesta ipd….

Pa ste vprašali svojega delodajalca, kaj on meni o tem?

Zaenkrat netočno. Zakon o sistemu plač v javnem sektorju uvršča delovna mesta v tarifne skupine glede na zahtevnost. V VII. tarifno skupino zahtevnosti sta uvrščeni tako UNI kot VSŠ, za večino delovnih mest zadošča vsaj VSŠ, za posamezna delovna mesta v okviru VII. tarifne skupine pa je predpisana le UNI. Zaposleni v javni upravi so plačani glede na zahtevnost delovnega mesta, ki ga zasedajo. Znižanja plač v tem smilu ne bo, razen če bi spremenili zakon o sistemu plač. Pač pa je večje težave pričakovati v privatnem sektorju. Kar poglejte razpise v časopisih. Za privatni sektor velikokrat piše, da se zahteva VII. stopnja izobrazbe, medtem ko za javni sektro vedno piše izobrazba z imenom, npr.: visoka strokovna izobrazba ali univerzitetna izobraba.

Sicer se ne bi rad spuščal na takšen nivo, ampak žal ti še vedno ni jasno, da niso dipl. xxx ničesar vzeli in tudi ne bodo. Ja, ja očitno sama dokazuješ vrednost tvoje visoke poslovne šole. A ti je tako težko razumet, da je nesporazum samo zaradi tega, ker smo mi imeli malo čudne stopnje oz poimenovanja stopenj, v konkretnem primeru 6 za višjo pred 1994 (pravnik, ekonomist, inženir…), torej te ki so bile v sklopu UNIVERZE kot institucije, potem spremeba teh višjih šol v VSŠ (v sklopu UNIVERZE), in posledično klasifikacijo v 7/1 stopnjo (te podstopnje so res velika napaka, če ne bi bilo teh podstopenj danes ne bi bilo problema, če bi takrat ločili to) in UNI v 7/2. Takrat bi morali pustiti višje šole v 6 stopnjo, prav tako VSŠ v 6 stopnji, ločiti bi se moralo le po nazivu, eni npr. ekonomist, drugi dipl. ekon., UNI pa za 1 stopnjo višje, saj je logično, kajne?

3 leta predavanj +1 leta prakse (VS)in vaj proti 4 oz 4.5 leta predavanj in vaj +0.5 leta prakse (uni) (no tukaj so razlike med samimi fakultetami, recimo na ekonomiji ne vem točno koliko je prakse potem po koncu predavanj, na računalništvu je 1 leto prakse po končanju 3 letnika za VSŠ, na uni pa je 4.5 let predavanj in vaj, pa pol leta prakse, če se ne motim). Nekje mora bit razlika in ni tako majhna. Zakaj pa sedaj v zadnjih parih letih nisi mogel iti na UNI brez “prave” mature? Z zaključnim izpitom samim nisi mogel it na UNI. Torej je neka razlika.

Mogoče so zdaj po letih prakse ugotovili, da se strokovno izobrazbo ne da enačiti z univerzitetno.

Naivno sem čisto paf nad odzivi uni-jev. Kakšna nesamozavest! Najbolj prav bi verjetno bilo naraditi vmesno stopnjo, da bi bili ločeni.

Uni-ji: kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. Brez skrbi, da bo udarec tudi UNI-je. Žal.
Človek človeka, mamo mamo, oče očeta, študent študenta naj podpre ko gre za kaj pomembnega. V bistvu skupnega. Morda bo drug naslednjič v situaciji, ko bo potreboval podporo.

Naravna potreba človeka je, da želi ohraniti tisto, kar mu je bilo. In za to gre.

Nesamozavest se je pri nekaterih, poudarjam nekaterih uni-jih pokazala že ob uvedbi VSS. Robantili so, medtem ko so njihovi samozavestni, ambiciozni kolegi osvajali z znanjem, čustveno inteligenco.

Kaj bo nadaljevanje te zgodbe? V gospodarstvu itak šteje sposobnost. V javni upravi pa varčujejo, pa še bolj bodo… Ena plat je, da bodo eni iz 7 šli na 6 stopnjo na plačilni listi, po drugi strani pa bo sistemizacijo kup delovnih mest, ki so dokaj nezahtevna znižala iz 7 na 6, saj je ceneje, tistim uni-jem, ki zdolgočaseno robantijo in so sicer nekoč celo nekaj slišali o vseživljenjskem učenju (te izjave ob peticiji pa so dokaz, da se zavedajo spanja svojih možganov) pa tako zmanjšala možnost zaposlitve. Seveda ne tistim sposobnim.
Za “boljša” zahtevnejša, vodilna delovna mesta pa bodo raje zaposlovali nekoga, ki je razgledan, ki se izobražuje ves čas, torej nekoga, ki je presegel stopnjo in naredil recimo znanstveni magisterij iz aktualne (druge) smeri, kot je dodiplomska.

Res sem šokirana nad odzivom. Zadolžena sem za tehnično uvajanje kadrov na enem izmed področij in imam možnost spoznati tako vss in uni. Veliko uni-jev je zelo razgledanih, čustveno inteligentnih in le ti so potem na delovnem mestu uspešni, žal pa je veliko takih, ki so funcionalno nepismeni. Bolj kot vss, ti pa so v večini bolj praktični, nekateri pa imajo sicer manj širine znanja.
Ampak večina delovnih mest je praktična, manj je takih za filozofiranje v pozitivnem smislu, seveda.

Lepo sem mejte, pa učte se! Uni-ji pa pamet v roke, strah pa preženite, ker zmorete.

Kako pa se počutimo tisti, ki smo študirali univ., dobili IIV. stopnjo, pol pa se najde kup ljudi, ki so z manj časa, denarja in truda dobili isto?! Kaj jokate… Vse kar je prav!

Da po starem sistemu VII stopnja.
Po novem bo moralo pisati ne 6, ne 6/xx, ne 7, ne 8 ampak 1.bonjska, 2. bolonjska.

Jaz še vedno trdim, da v privatnem sektorju formalna izborazba nima velikega pomena pri zasedbi delovnega mesta. Vse preveč štejejo izkušnje na podobnih delovnih mestih, dejanske reference in priporočila bivšega delodajalca, se pogosto dogaja, da vzamejo vsaj na višja odgovorna delovna mesta starejše bolj izkušene kandidate, pa čeprav imajo le staro višjo šolo.

Sicer nastane problem pri svežih diplomantih, ker težko dobijo zaposlitev, zaradi pomanjkanja izkušenj, saj vsi vemo da traja vsaj 2 leti, preden bo takšen novinec ustvaril dejansko dodano vrednost oz dobiček, saj bo 2 leti porabil le da bo praktično začel samostojno delovat.

112222-tudi sama ne bi mogla boljše napisati. Odlično.
Možu razlagam, da ničesar ne izgubi, saj mu ne jemljejo izobrazbe in naziva, pač pa zamenjujejo številko stopnje, ker pač mora biti primerljiva z EU.
Tudi sama se čudim, zakaj toliko dvignjenega prahu. Torej bi se vsi, ki smo pridobili naziv univ. lahko do sedaj penili, ker je naša izobrazba podcenjevana, ker smo v istem razredu, kot strokovni? Pa nismo podpisovali peticije… Ali pa mi je kaj ušlo. Nič se mi ni zdelo narobe, da imamo isto stopnjo, ker to itak NIČ ne pomeni. S študijem smo pridobili NAZIV in NE stopnje!

Strahica, tvoje pisanje je tudi odlično ampak malo kontradiktorno… a torej a priori znižana stopnja strokovni izobrazbi pomeni, da so oni dejansko prikrajšani za kaj pomembnega razen številko… Če šteje zgolj sposobnost, potem niso izgubili nič razen številko, ker tudi v javni upravi bo morala začeti veljati sposobnost. Pišeš, da je marsikateri univ. skoraj nepismen, a strokovni pa niso…? Oprosti, v službi sem sodelavka tako tistim, ki imajo naziv univ. in tistim s strokovno izobrazbo. In nepismeni so/smo kdaj predstavniki obojih – torej si sposobnost, pismenost in oh in sploh, ni vezana na stopnjo izobrazbe pač pa na sposobnost posameznika. Ta pa bo pismen in sposoben s 6. ali pa 7. stopnjo… In v končni fazi tudi le s tečajem tujega jezika, ki ga niti ni opravil na Dobi ali kakšni drugi priznani ustanovi za vseživljenjsko učenje, pač pa pri kakšni lokalni učiteljici, ki to dela iz dobre volje.

Lep in strpen dan vsem.
r

To je sedaj dejansko tako, kakor “scanje proti vetru”, ampak glede na to, da ste tukaj same ženske, te dragocene izkušnje niste nikoli izkusile, hehe.

😀

To kar trdite, da v javni upravi bodo sedaj VSŠjevcem dali iz 7 6 stopnjo je skrajno nelogično razmišljanje in v nasprotju z bolonjsko stopnjo, ki prihaja.

7 stopnja je sedaj po starem. Torej za VSŠ in UNI za zasedbo nekega delovnega mesta v javni upravi (primer, velja tudi za gospodarstvo). Sedaj ima VSŠ še vedno 7 stopnjo, zato v razpisih se piše 7 stopnja. Po novem bolonjskem zakonu, pa gre VSŠ v 1 bolonjsko stopnjo (6 stopnjo (pustimo sedaj podstopnjo /2)). In takrat ko bo to veljavi bo morala sistemizacija delovnih mest sedanjo 7 stopnjo ki se je zahtevala prilagodit v bolonjski sistem, torej 1. bolonjsko stopnjo, kjer bodo tile VSŠjevci. Vi pa enačite sedaj pogoj za zaposlitev po starem (VII stopnja) in novo sistemizacijo izobrazbe po bolonjskem, v enem košu, kar pa nikakor ne smete. Zakaj sem napisal v tem odstavku. Ker enačite eno po starem, drugo pa po novem.

VSŠ ne bodo dobili manjše plače, še vedno bodo po novem lahko zasedali enaka delovna mesta kakor po starem, kjer se je zahtevala visoka ali univerzitetna izborazba. Težave vam delajo številke po starem in novem, to je vse, ker nekaj enačite po starem, nekaj pa po novem. 6 po starem ni enako 6 po novem (“bolonjska”).

P.S, če boste scale proti vetru ne boste dosegle ničesar, razen mokrih nog.

Sej ne morem verjet.
StrahicaZ ko boš mogla it k zdravniku, pojdi rajši k višji medicinski sestri, pa ko boš rabila odvetnika daj rajši poklič nekoga z višjo poslovno šolo, ker so itak VSS apriori bolj praktični.
To je bilo mišljeno sicer bolj v hecu sam res NI FER to enačenje. Že tako je prevelika razlika med samimi univezitetnimi smermi kar se teževnosti tiče.
Kako se sploh lahko približno enači UNI npr. zdravnik (6 let do diplome), farmacevt (5 let) z VSS npr. medicinska sestra (3 leta), da težavnosti sploh ne omenjam.
In potem je najlažje udrihati po UNI, da so to itak sami napiflanci, namesto, da bi vi (VSS) lepo priznali, da je vaš študij nekoliko manj zahteven od univerzitetnega, po večini tudi krajši, če je pa več praktičnega dela, je pa itak pozitivno za vas in vaše nadaljnje delo, ni pa argument za izenačitav.

m imaš prav, sem bila preveč subjektivna in poudarila unije glede funk.pismenosti, preveč sem izhajala iz mojih izkušenj, ki pa so lahko zgolj naključje,
naša področja, kjer se (še) zahteva uni niso ravno zanimiva za ta kader, ker je premalo izzivov zato sposobnih ni blizu ali pa hitro oddidejo…
drugače pa unije cenim ravno zaradi širine znanja in razgledanosti in sem imela in imam priložnost delati z nekaj super osebami

aha, jaz sem vss že sedaj na 6. stopnji, ker sem si to mesto želela že ko sem se vpisala na vss, za študij sem se odločila na podlagi programa in smeri študija, ki me je zanimal, za večino je to hecno, jaz bi se še enkrat odločila isto,
ko bodo otroci večji pa specialistični in mag. študij definitivno, ker me to nekoč nadušujoče del. mesto že počasi ne vznemirja več, imam pa zato več otroških poslužbenih dejavnosti))))))))

zanimiva primerjava med. sestre, zdravniki
če imam neko lažjo težavo sem prvorodka in ima otrok prvič rahlo drisko, pokličem med. sestro pri pediatru, valjda, da ne bom zdravnika obremenjevala, če pa gre za nezavestnega otroka pa seveda k zdravniku in pričakujem, da bo zdravnik razgledan, pomirjajoč in ukrepajoč in točno to se pričakuje tudi od uni, od nekega samostojnega ali ne kakega drugega naziva svetovalca z uni pa pričakujem, da bom ostala občudoječe odprtih ust v pogovoru in da bo zadovoljil moja velika pričakovanja, ne pa prestrašeno javkal o stopnjah in uporabljal izraze kot na peticija.info

bi pa po moje bila najboljša rešitev vmesna stopnja in bi bil mir, potem pa kompletna nova sistemizacija del. mest v celotni javni upravi, vse SPOSOBNE, UČEČE SE KADRE VSEH STOPENJ bi se dalo koristno in smotrno uporabiti
tega pa je nekatere strah in to na vseh stopnjah

kaj pa ko moja fakulteta sploh ne pozna VS programa oz. sploh ne obstaja…pa 3x ugibaj katero sem končala? naduta?

Med visoko in univerziteno izobraženim, je razlika v nazivu in plačilnem razredu.

Npr. diplomiran ekonomist (visoka strokovna) / diplomiran univerzitetni ekonomist (univerza).

Univerzitetni niste čisto nič prikrajšani, strokovni pa po novem bodo.

Ne ne bomo jokale, ker že zdaj varčujemo za prihodnost svojih otrok, ker ne živimo iz danes na jutri, ampak gledamo dolgoročneje za dobrobit otrok…ja čudno ha?