Nekakšna peticija se melje.

Tisti, ki so manj hodili v šolo, pridobili manj informacij, imeli manj izpitov za manj znanja – zahtevajo enako stopnjo, kot jo imajo univerzitetno izobraženi ljudje.

Bolano, če skromno pripomnim.

A šesta stopnja ni v redu? Jaz bi tudi doktorat, pa ga bom vpisal in naredil, ne pa podpisoval peticijo, naj mi dajo za Mag. IX. stopnjo.

Dejte se zresnit. Če so višjo stopnjo raztegnili na tri leta, še niste boga za jajca prijeli, pa konc. In ne se podcenjevat – šesata stopnja je ok in čist spoštovanja vredna, če je na svojem mestu. Če je na svojem mestu, ponavljam.

Je pa žaljivo do univerzitetnih…

Se boste mogli ohladit. Al pa še nadaljevat s študijem, če se vam gre za naziv.

Očitno ti na svojem mestu si.

Sem. Kar sem naredil, to imam. Nič več, nič manj.

se strinjam. Zakaj smo se potem sploh trudili z univ.

Razlika med visoko strokovno in visoko univerzitetno, je kolikor vem, vedno bila tudi po stari klasifikaciji (VII/I, VII/II). Ne vem zakaj primerjate samo izobrazbo pridobljeno na npr. Dobi, CPU ipd. z Vašo VISOKO univerzitetno izobrazbo? Kaj pa visoka strokovna na Ekonomsko poslovni fakuteti MB, Ekonomski fakuteti LJ, Strojni fakulteti,… – redni študij? Kaj ta ni vredna vsaj nekaj Vaše stopnje?
In če tudi … ne mislit, da je študij ob redni zaposlitvi 8+ ur dnevno in družini na zgoraj omenjenih šolah (ala Doba) enostaven. Kaj res mislite, da se plača šolnina in s tem dobiš izpite? Zakaj ne bi cenili vsaj malo trud, ki ga vlagajo v študij študentje teh šol?
Res je, nikakor ne moreš primerjat diplomantko visoke strokovne šole, ki poleg izpitov in seminarskih nalog hodi v službo, skrbi za družino (po možnosti z majhnim otrokom ali dvema) z diplomantko visoke univerzitetne šole, ki poleg študija še žurira v Štuku, Globalu ipd, občasno dela preko študenta, stanovanje pa ji plačujejo starši.
In trikrat lahko ugibate, katera bo bolj cenila svojo izobrazbo in svoje dosežke v življenju.

Par let nazaj ni bilo visoke strokovne, le višja. S teh fakultet, ki jih naštevaš, so včasih prihajali:

– inženirji strojništva, ekonomisti (VI. st., 5 semestrov študija) oz.
– diplomirani inženirji strojništva, diplomirani ekonomisti (univ.) (VII. st., 9 semestrov).

Mislim, da prvim še na misel ne pade, da bi se radi izenačili z drugimi.

Tisto o načinu pridobitve izobrazbe lahko dojemaš tudi takole (je pač več načinov):

– nekdo je redno študiral za pridobitev univ. izobrazbe 4.5 let (skratka nič pavziral),
– drugi si redno študiral za pridobitev višje izobrazbe 2 leti, se nato zaposlil in imel ob koncu študija prvega že dve leti delovne dobe.

Prvi se nato zaposli v isti firmi. Čez nekaj let drugi ob delu na stroške firme V ENEM LETU naredi visoko strokovno šolo (ja, v enem letu!!!) in potem sta po izobrazbi kao enaka. No, položaja v službi pa nimata enakega, ker ima drugi že vedno dve leti delovne dobe več in potemtakem vedno prej napreduje….

mijab, res imaš prav primitivne komentarje, ki nimajo nobene zveze s temo.

to, ali si je en hkrati ob študiju še froce štepal ali pa ga žural ali pa nič od tega je osebna stvar, ki nima zveze s stopnjo izobrazbe in s tem, kaj se na faksu od koga zahteva, koliko je izpitov in ur predavanj itd. zato ne nakladaj neumnosti.

da ne govorim o tvojem pogledu na stvar, groza. ja, seveda, univerzitetni študentje ga samo žurajo in delajo nič, seveda.
to, da neka študentka skrbi še za tristo frocov zraven, nima nobene zveze s faksom kot takim in z njenim znanjem, kar se na faksu ocenjuje, ne pa to, koliko plenic doma opereš. res, kako neumni komentarji, noro.

nekateri leta študija posvetijo temu: študiju. ne delajo si zraven družin in še česa. drugi to počnejo – tudi na univerzitetnih študijih, brez skrbi! si sami služijo kruh in skrbijo za froce.
samo to je njihov problem in nima zveze z znanjem in s tem, kaj je treba v faks vložit.

nekateri pa bluzijo – in taki so povsod.

seveda, univerzitetni študentje so avtomatično bluzatorji – iz takih izjav seka ven le zavist in popolnoma nič drugega.
potem pa vlečete ven takele popolnoma neumestne komentarje. pa saj človek ne more verjet.

Se strinjam, da ne gre izenačevati smeri, stopenj in šol.

Kar bi pričakovala je edino, da tisti z UNI programom takrat, ko argumentirajo in polemizirajo pokažejo to svojo na višjem in znanstvenem nivoju doseženo izobrazbo. Ampak tega tam ne učijo, kaj?

Dej, specialno, ne bluzi po nepotrebnem! A da so šesto stopnjo raztegnili na tri leta? Ha, ha. Potem pa res ne vem, zakaj sem po končani VI. stopnji morala za dokončanje visoke strokovne narediti še “samo” trinajst dodatnih izpitov. Hm, kr tk, brezveze, ker mi je bilo pač dolgčas. VI. sem itak že imela. No, ja, mogoče zaradi dod. znanja. In če bom kdaj čutila potrebo, bom naredila še univerzitetno. Medtem pa znanje nabiram tudi v praksi in če bom zaradi tega hitreje napredovala (čeprav ne vem kako bi še bolj napredovala, hi, hi), kot novopečeni, velepametni univerzitetni izobraženec brez kakršnihkoli izkušenj, hja, še tolk boljš.
Turk, kar se mijap-inih komentarjev tiče, pa mislim, da si ti veliko bolj primitiven, če nekoga, ki ima otroka, obkladaš z izrazi kot je “štepanje frocov”. Sori, tle ti pa nobena šola ne pomaga.

No jaz sem med rednim študijem rodila otroka, doštudirala z enoletno zamudo (so mi zaradi rojstva podaljšali status za eno leto), dosegla univerzitetno izobrazbo in vmes skrbela za družino.

Tako, da ne žurirajo vsi redni študentje. Nekateri imajo tudi med rednim študijem otroke in vseeno doštudirajo.

Je pa dejstvo, da morajo redni študentje narediti več vaj, več seminarskih, obdelati več snovi.

Mislim, da zgornja primerjava ni preveč na mestu.

To je stvar posameznika na kakšen način lahko in se je odločil študirati.

Razlika je v tem, da smo mi študirali sedmo stopnjo, zdaj pa nam jo želijo vzeti in dati šesto. To pa ni fer! Za nazaj ne!

In kaj pravijo v službi? So vam zaradi tega že napovedali kakšne ukrepe, znižanje plače, premestitev na drugo delovno mesto ipd?

Specialno piše:
A šesta stopnja ni v redu? Jaz bi tudi doktorat, pa ga bom vpisal in naredil…

Na višji sem kot redni študent diplomiral 1989. leta (26 izpitov in diploma), ko visokih še ni bilo (26 izpitov in diploma), pa ko je bil faks še res faks in ko se nas je lahko vpisalo vsaj pol manj kot zdaj. Takrat se je reklo I. stopnja (II. stopnje na moji smeri takrat niti ni bilo). In se zaposlil in bil zadovoljen. Bil malo nezadovoljen ko so z reformo nazivov bivšo II. stopnjo pretvorili v univerzitetno, mojo I. pa pustili tam kjer je, četudi bi jo (po zgledu na pretvorbo II. stopnje) lahko pretvorili v visoko strokovno. Takrat sem bil ogoljufan prvič. Leta 2001 me je delodajalec obvestil, da “šesta stopnja ni v redu”, da potrebujem sedmo stopnjo, če ne adijo služba. Visoka strokovna bo dovolj, so rekli. In sem si rekel: “Jaz bi tudi VII. stopnjo, pa bom vpisal in naredil”. In sem se vpisal na visoko strokovno šolo, študiral 2 leti in naredil še 11 izpitov in diplomo ter vse skupaj plačal okoli 1 mio SIT. Zakaj? Da bom imel nazaj VI. stopnjo izobrazbe, ki sem jo že imel? Na isto vižo bi me radi ogoljufali še drugič. In ti specialno bi mi zdaj rad povedal, da 37 izpitov in 2 diplomi ne bosta dovolj za VII. stopnjo, temveč ravno prav za VI. stopnjo, ki je dandanašnji podaljšana srednja šola?

Berta – kaj pomeni to, da ste študirali sedmo stopnjo?

Meni se pa ne zdi prav, da je bilo tistim, ki so šli študirati na visoko strokovno, obljubljeno, da bodo imeli 7. st. izobrazbe, ki so jo tako dosegli, zdaj jim pa nameravajo vzeti ŽE pridobljeno pravico.

Da ne bo pomote – imam uni izobrazbo, kljub temu, pa se ne strinjam s tem, da se že pridobljena stopnja vzame in se jih klasificira nazaj v VI stopnjo. Ti ljudje lahko tdi posledično rečejo, da so študirali leto več, kot tisti, ki so opravili 2 letni faks, dosežena stopnja pa bo enaka.

Bolj smotrno bi bilo priznati obstoječe visoke strokovne kot VII stopnjo in npr. z naslednjim letom vpisa določiti, da s tem študijem pridobiš VI stopnjo izobrazbe.

Mogoče so pa iz prakse ugotovili da vaša pridobljena izobrazba dejansko ne ustreza sedmi stopnji.

Glede na to da ste tako izobraženi, še zmeraj ne poznate razlik. Pa kaj se bunite če bo stopnja 6/II za visoke strokovne šole, za univerzitetne pa 7? Kaj bi pa bilo drugače, če bi bila stopnja 7/I za VSŠ in 7/II za uni? Vseeno je 1 stopnja razlike, spet niste kaj pridobili. Če bo hotel delodajalec ločiti bo še vedno vprašal, že res da trdite da imate 7 stopnjo, ampak imate le 7/I in zako ne ustrezate za delovno mesto, kjer se zahteva 7/II.
Ta klasifikacija po novih bolonskih stopnjah je pač drugačna, razredi (stopnje) so čisto na novo narete, mislim da se ne bi nobeden nič pritoževal, če se bi naredilo tako da bi recimo dali VSŠ v 7 stopnjo, UNI v 8 in podiplomce v 10, tako pa ker po starem programu gledate, pa ima 6/II negativen prizvok, pozabljate pa, da je razlika med ekonomisti, diplomiranimi ekonomisti in univerzitetnimi diplomiranimi ekonomisti, pa naj bodo eni v 6 ali 7 stopnji oz po novem v 1 oz 2 bolonjski stopnji.
In v službi bo na tablici pisalo dipl. ekon. in ne ekon. za tiste, ki se bunite za te stopnje, da greste nazaj v 6. To ni res, to je pač nova klasifikacija ekvivalentna evropski. Vseeno mora biti 1 stopnja razlike med VSŠ in UNI, saj je pri nas sedaj tudi bila 1 stopnja razlike, če realno pogledamo. Tudi med starimi (pred 94) diplomanti 6 stopnje se vidi razlika (6/1), kajne? Razumete kaj hočem povedati?

Konec koncev, ste na informativnem dnevu sami zvedeli, da z VSŠ ne boste mogli zasedati vodilnih delovnih mest, ampak je za ta del. mesta rezervirana UNI izobrazba, kajne? Ali ste to namerno preslišali?

Veliko prahu popolnoma neupravičeno, to bi morali glede na vašo izobraženost sami spregledat, ne pa da na to gledate populistično in negodujete za prazen nič.

Torej vsi pogoji za zasedbo delovnega mesta, ki veljajo sedaj, se bodo po sprejetju zakona morali spremeniti, saj stopnje več ne bodo enake. In takrat bo lepo napisano to kar je sedaj, le da bo spremenjeno tam kjer se je zahtevala prej mininmalno 7/I diplomiran. xxx ali 7/2 univ. dipl. xxx se bo sedaj zagtevala minimalno 1 bolonjska stopnja 6/2 ali 2. bolonjska (7), saj je tudi pisalo zahteva se dipl. xxx ali univ. dipl xxx. Vodilnih delovnih mest pa vseeno navadni dipl. xxx ne bodo mogli zasedati, kakor ne po starem, kljub njihovi oh in sploh 7 stopnji (po starem).

Pa naj tudi jaz malo provociram…

Ne, to bi bolj veljalo za univerzitetne, ker so tako po šoli dosti bolj neuporabni kot tisti iz visokih strokovnih šol – le ti imajo običajno med študijem en semester prakse pa tudi pridobljeno znanje je bolj v praksi uporabno.

Univerzitetni pa s faksa prinesejo največ nadutosti in večvrednostnega kompleksa, kar pa potem težko vnovčijo. Pa takoj pričakujejo direktorske plače.

Kaj menite, kdo je lažje zaposljiv ?

že pred leti je bila storjena velika napaka – krivica:
-prvič, ko ločili visokošolski in univerzitetni program (konkretno za ekonomsko fakulteto – točno si vedel, da na visokošolskem ni kar nekaj težjih izpitov – pa lažji poti si prišel do 7. stopnje (univ. so bili lahko užaljeni v primerjavi s dipl.),
-drugič, ko so dovolili razne visoka šola novo mesto ( po pridobljeni 6. stopnji – 5 izpitov za pridobitev naziva dipl. ekon) gea c., doba… in so zopet imeli visoko strokovno – sedaj pa so se dipl. iz faksa (okoli 15 izpitov) lahko primerjali (in bili prizadeti v primerjavi s temi)
-tretjič pa s tem bolonjskim – spet konkretno na EF -študija- to bo tako bolj zgoščen študij, večja intenzivnost…, boljše znanje – potem pa konkretno doživiš, da imajo tako stari mag in novi bolonjski mag skupno predavanje in izpit (profesor posebej poudari, da je predmet identičen), samo naziv predmeta se je za malenkost spremenil.

Žal je prišlo do totalne razprodaje – samo denar, ki ga pridobijo (predvsem od izrednih študentov) je pomemben, država pa to pusti.

Je pa resnica kot pravi 112222: že pred vpisom pa se je vsak odločil po svoje: če si želel špridobiti resno izobrazbo, si itak šel na univ. , veliko ljudi pa je iskalo bližnjice.

Specialno – najprej preberi dobro kaj se hoče, preberi zakon in potem komentiraj.

Zgleda da ti uni izobrazba ne pomaga – ne vem kje si študirala, da na tem mestu nekaj kritiziraš in podajaš neresnico, če sploh nisi prebrala zakona ne drugih zadev glede tega problema. So te tega naučili na UNI faksu. Jaz sem naredila strokovno visoko šolo – zaenkrat imam priznano sedmo stopnjo, sem pred zaključkov podiplomskega študija, tako da me stopnja ne skrbi. Tebe bi pa morala, ker si se naučila na UNI faksu površnosti.

Pa da ne bo pomote moj čas študija je trajal 4 leta + pol leta absulventa. In ni bil nič lažji od kakšne ekonomije… Pa se vpiši in naredi še kakšen strokoven faks, pa potem sodi kako je lahko.

Pa lep deževen dan

Urška

zanima me kakšen je strokovni in (kakšen nestrokovni??) faks?

Ursska mislim da moraš ti še enkrat prebrat zakon in prosti za pomoč kakšnega pravnika. Je krasno na med.over.netu, kjer so vsi strokovnjaki za vsa področja v eni osebi. Delodajalci se kar tepejo za takšne, ki so pravniki, ekonomisti, inženirji v eni osebi. Tudi jaz bi zaposlil takšno osebo, koliko stroškov manj bi bilo, dobiček pa enormen 😀

V naši deželi je pač tako, da bi vsak soseda potunkal, pa čeprav sam nima nič od tega.
Po zgoraj napisanem sem videla, da bi vsi, ki imajo naziv UNI. dipl. ing. in več, najraje vse ostale vsaj za eno stopnjo znižali, da bi oni bili ,,bol pomembni,, in bi bila razlika bol očitna. Pač zdaj se je ponudila možnost, da sebe (s tem, ko druge pohodijo) sebe povzdignejo.
Res žalostno, koko razmišlja večina izpod Alp.
PS: Kar je obljubljeno, se ne vzame. Postavite se v njihovo kožo, me prav zanima, kako bi reagirali, če bi vam zaradi nevem česa vzeli eno stopnjo.

Mislim, da je tle ena velka zmešnjava in da je res treba točno določit kaj in kako velja…namreč, naziv dipl. ekonomist (VII.st !!!) lahko dobiš tudi tako (če imaš že diplomo na VI. st, torej višjo izobrazbo), da narediš samo 5 izpitov in diplomo!!!!!!!!! seveda, vložek je pol miljona…je to fer do vseh ostalih???????…tle mislim da morajo naredit red, na področju visokih šol…

kar se pa tiče VI. st v primerjavi s 3 leti visoke strokovne – moje mnenje je, da bi morali biti izenačeni – namreč ne eni ne drugi študenjte niso krivi, če je prišlo do sprememb v študijskih programih in posledično temu tudi v pridobljenih nazivih, s tem, da se mi zdi, da so na škodi predvsem tisti s VI. st. izobrazbe – niso “ne tič ne miš”…
bi bilo pa zanimivo vedeti, koliko izpitov je bilo potrebnih za pridobitev naziva ekonomist (VI.st) in koliko za naziv dipl. ekonomist (VII. st. visoke strokovne šole)…

lp