Upam, da je tole provokacija. Smilis se mi..v srcu ves, da nisi dobra oseba, zato pa te je sram, da bi kdo vprasal kje je hcerka..ker ves da nimas prav..

Res se mi smilis, da nimas custev in sveta nemores dozivljat tako, kot ga ostali..nikoli ga nebos mogla..za tvojo hcerko pa si zelim to kar bi si vsaka prava mama, upam da bo odrasla v dobro, srcno in srecno osebo..
za razliko od njene nesrence “mame“

Otroku zeli sreco? Ta hcerka bo vse zivljenje zivela z zavedanjem, da je mama ni hotela in ni marala. In to bo pustilo posledice, ne glede na to, kaksno srecno druzino ji lahko nudi oce. Ce ji sploh lahko, ker ravno tu na forumu lahko veckrat preberemo, da moski z otrokom niso najbolj zazelena roba.

in ne da nisi doba oseba, ker nisi za mamo. Nisi dobra oseba, ker vse kar pises je polno sovrastva. Prosim najdi si psihicno pomoc. To sploh ne mislim kot opazko..vse dobro

Zakaj je nisi pogoltnila?

Ni čisto tako. Ona se mora odreči roditeljski pravici. Preko sodišča. S tem daje možnost, da se:

1. S strinjanjem očeta otroka odda v popolno posvojitev, ne le v rejo. Ali:
2. Če se oče ne strinja, lahko hčer obdrži in vzgaja in jo lahko, če bo tako želela, uradno posvoji nova očetova partnerka.

Ni čisto tako. Ona se mora odreči roditeljski pravici. Preko sodišča. S tem daje možnost, da se:

1. S strinjanjem očeta otroka odda v popolno posvojitev, ne le v rejo. Ali:
2. Če se oče ne strinja, lahko hčer obdrži in vzgaja in jo lahko, če bo tako želela, uradno posvoji nova očetova partnerka.
[/quote]

In kaj sem jaz napisala? Samo če da otroka v posvojitev, se lahko odreče roditeljski pravici. In ne, oče otroka ne more posvojiti, saj je otrokov rodni oče. Lahko pa seveda njej reče, naj se jeebe in da ne rabi njenega denarja. Potem ji ne bo treba plačevati. Če pa bo oče hotel, da baba plačuje, pa seveda ne bo šel niti v to, da bi njegova nova partnerka posvojila otroka. A ne? Vse je torej odvisno od tega, ali oče hoče njen denar ali ne. In če ga hoče, ji ne preostane drugega kot da plačuje!

Uf, sem brez besed no. Zgrožena nad tvojim pisanjem. Si prepričana, da ne rabiš kakšnega zdravljenja? Upam, da nisi kdaj sama z njo. Imam občutek, da si ji sposobna tudi kaj slabega narediti.
Ubogi otrok.

In kaj sem jaz napisala? Samo če da otroka v posvojitev, se lahko odreče roditeljski pravici. In ne, oče otroka ne more posvojiti, saj je otrokov rodni oče. Lahko pa seveda njej reče, naj se jeebe in da ne rabi njenega denarja. Potem ji ne bo treba plačevati. Če pa bo oče hotel, da baba plačuje, pa seveda ne bo šel niti v to, da bi njegova nova partnerka posvojila otroka. A ne? Vse je torej odvisno od tega, ali oče hoče njen denar ali ne. In če ga hoče, ji ne preostane drugega kot da plačuje!
[/quote]

Če ima oče to hčerko rad, potem si želi to, kar je za hči najboljše. A ni tako?
Ne pozabimo, da kdor za otroka plačuje preživnino, IMA PRAVICO DO STIKOV Z NJIM. Zdaj si pa zamisli, da če bo oče tako zaje.ban, da bo hotel, da mati plačuje, potem je lahko tudi mati tako zaje.bana in bo rekla: “OK, če plačujem, pa hočem stike!”

Si predstavljaš te stike???!!!

P.S. Vsesplošna zaje.banost in žlehtnoba staršev se bo najhuje odrazila ravno na nič krivem otroku.

Ne. Ni ti uničila vsega tega ona. Ti si si kar lepo sama zakuhala, ko si dovolj neodgovorno seksala, da je do zanositve sploh prišlo in potem si sama sebe zaj…. še enkrat, ko se nisi odločila za splav. Kriva si sama, sama si se uničila. Tvoja hčerka ni ničesar kriva. V bistvu si poleg tega, da si kriva za svoje uničeno življenje, kriva še za to, da ga bo imela uničenega ona. Ti si si vse vzela in sedaj boš mnogo vzela še njej. Zatto se kar lepo poglej v ogledalo in če imaš jajca izkašljati svoj gnev do hčerke, imej jajca še sama sebi to priznati. TI si uničila svoj mir, svoje telo, družabno življenje, vzela si si prosti čas, potovanja, vse. Kaj lahko narediš? Podpiši, da se odrekaš hčerki, da se odrekaš starševskim pravicam. Posledično se boš odrekla tudi dolžnostim, torej plačevanju preživnine. To je najboljše, kar lahko narediš zanjo. Nihče namreč ne potrebuje izmečkov v svojem življenju.

Še prevečkrat se bere da se po svetu dogajajo nepredstavljive tragedije, ko lastna mati ubije svojega otroka.
Po drugi strani tudi bolje tak kot pa da bi jo celo življenje krivila za nekaj za kaj ona ni kriva in bi naredila čustvenega invalida iz nje. Ni hujšega kot pa neljubeča mati (vem iz izkušenj).

Edino kaj ti zamerim je glede preživnine, daj če že nočeš plačevat barem partnerja ki si je njo očitno želel ne posiljuj z idejo o reji… Če je že ti ne moreš imeti rada ji barem njega pusti. Če boš pa že mogla plačevati preživnino pa se temu reče pravzemanje odgovornosti, punčka ni kriva da je prišla na ta svet vi2 sta, sedaj pa še sprejmi odgovorbost, vsaj finančno.

Glede na opisano bi upala dat roko v ogenj da je to dete že v zgodnjem obdobju spoznalo kakšno fizično nasilje, že samo na način pisanja… Ok, človek je kdaj jezen ampak to…
Ja super si naredila, pojdi čim dalje stran od tega otroka in si daj jajčnike zavezat! Groza

Ne si eno zatiskat oči, da tega ni. Je, veliko. Tudi moja mama je verjetno podobno razmišljala.

Vse, ki razmišljate tako – verjetno ste doživele polno nekih zlorab. Ne bom rekla kaj grdega o vas, sam otrok ni nič kriv. Poišcite si strokovno pomoč, da si pomagate in tud otroku.

Nisem marala otrok niti sama. Sem to pri sebi razčistila. Bilo je v meni ogromno sovraštva do vsega. Vsakega. Nimam otrok. Ampak delam z njimi. Z največjp hvaležnostjo za to naključje, verjetno so me ozdravili. S to brezpogojno ljubeznijo. Imam pa podobno kot ti željo, živet sama. Mir potrebujem. Živim s partnerjem. Se imava rada. Mi je jasno, da so te želje moji problemi. Pazim na odnose. In da ne prizadenem ljudi..

Šta sve zemlja nosi.

Pojdi na pogovor na csd.
Take stvari se rešujejo tam.

Nihče te ne bo obsojal, čustva so nekaj, kar je unikatno in ti jih do otrok pač nimaš.
Znaš razložiti zakaj?
Mož bo očitno lepo skrbel zanjo.
Naredila si nekaj in odgovornost boš mogla prevzeti.
Če imaš vest, boš začela stvari reševati. Odgovorna si za življenje nekoga drugega. Razmišljaš kdaj o drugih ljudeh? Želiš drugim ljudem kaj dobrega? Imaš čustva do ljudi?
Ker ona je mali človek.
V primeru, da je to provokacija je pa podla.

Poznam take izrodke kot si ti, moja mati je ena takih, verjeli ali ne obstajajo tako nore babe, pomisli pa kako bo čez leta ko te otrok ne bo pogledal , ko te bo ignoriral, meni je dvakrat zabrusila da ji je žal da me je rodila, da mi je rit brisala, prvič sem ji povedal da normalna mati tega ne bi nikdar izjavila in ji napovedal popoln ignor če se to zgodi že enkrat, ko se je zgodilo drugič sem jo dal na ignor in tudi ko se srečava ne govoriva, če bo treba doplačevati za dom pač bom ( morda) skrbel zanjo pa ne bom ne jaz in ne žena.

Skrbi me drugi del stavka v naslovu.
Pusti času čas. Mesec, dva, tri…
To stori v dogovoru z možem.
Po nekem časovnem obdobju, boš mogla prevzeti popolno odgovornost nad svojimi dejanji. In tako pač je.
Ali se bojiš, da ji boš kaj storila?
V tem primeru napiši v google ocd in pojdi do psihiatra.
Če pa bi ji rada nekaj storila, pa tega ne narediš, ker veš, da je to zločin, pa to povej na csd in bodo naredili vse, da otroku pomagajo in otroka zaščitijo.
Ponavljam, če je to provokacija, je tako podla, da si zasluži izbris. Kdor uživa v takem provociranju naj gre po tablete.

Samo dve stvari sta možni:
1. gre za provokacijo (ki je zelo podla!)
2. gre za bolno, neuravnovešeno osebo, ki nujno potrebuje psihiatra!

Avtorica, če je vse to res, kar pišeš NUJNO potrebuješ zdravljene! Povej partnerju, kar čutiš, naj nad otrokom prevzame popolno skrbništvo. To uredite na CSD, ali kjerkoli se že to da urediti. Verjetno ima partner hčerko iskreno rad. Če je vse res, kar pišeš, pusti hčerko pri miru in je ne ogrožaj.
Morda si zrasla v disfunkcionalni družini, bila zlorabljena, pretepena, ali pa ti niso izkazovali ljubezni. Drugega vzroka ne vidim.

Sama take stvari težko razumem, ampak verjetno se tudi to dogaja. Le zakaj je potem na svetu toliko nesrečnih, pretepenih, zlorabljenih otrok? Zato, ker jih lastni starši ne marajo!

Se v tvojem imenu opravičujem govedu. Takle predstavnik neke vrste je kvečjemu plesen na govejem dreku.

Čisto napačna vprašanja postavljaš forumašem.
Poišči psihiatra, pa njega to vprašaj.
V bistvu si prav naredila, da s odšla od otroka in partnerja. Hčerka bo z njim blj varna.
Če se mu ne bo zdelo potrebno, da od tebe izterja preživnino, je ne bo. sicer pa bo to storilo sodišče.
Partner se otroku ne bo kar tako odrekel. Dokler ima mala njega, ne bo šla v rejo ali posvojitev. Če bo on za to, bo pa otrok resnično v boljših rokah kot v vajinih.

četudi gre za prvo točko – se je za vprašati kaj takšna oseba dela v družbi, očitno brez zdravljenja. Ker,da nekdo provocira s takim zapisom, je tudi samo po sebi dovolj zgovorno- in zelo resno zaskrbljujoče. Tega se zdrav um ne domisli.

Bolana si nekaj ni vredu s teboj. Pusti hčerko pri očetu sama pa pojdi ali v cerkev ali na psihiatrijo .

Točno to sem hotela vedeti. Hvala.
[/quote]

no, tega ne moreš naredit
z otrokom pride tudi odgovornost zanj dokler se ni sposoben sam preživljat
lahko samo OBA STARŠA dasta otroka v posvojitev
enostransko pa se otroku NI MOGOČE ODPOVEDAT.[/b]

OBSTAJA zgolj varianta, da se otroka enostransko posvoji novi partner od starša.
je bila na tem forumu že taka družina, če se spomnim…

Naj povem, da sem pri psihologu že bila (zaradi druge zadeve) in ni ugotovil, da bi bilo z mano kaj narobe. Tudi otroštvo sem imela čisto normalno in povprečno. Starša sta mi nudila vse (in ne samo v materialnem smislu), res pa je, da sta si vedno želela, da bi se vsi trije otroci poročili in imeli družine. In kar vas bo verjetno najbolj presenetilo – delam z otroci v glasbeni šoli. Na te otroke gledam drugače – moja naloga je, da jih naučim igranja na instrument in ne da jih hranim, previjam, skrbim zanje. In kljub temu, da od mene redkokdaj dobijo prijazno besedo, so vsi od prvega do zadnjega uspešni in napredujejo.
Zanima me kaj bi mi svetovali, če bi se javila takoj ko sem zanosila. Splava zagotovo ne, glede na to, da sem imela partnerja, rešen stanovanjski problem in službo. Svetovali bi mi podobno kot partner – da bom na lastnega otroka gleda drugače in ga imela rada.

normalni ljudje ne zanosijo s partnerji, ki jih sovražijo in ne sovražijo svojih lastnih otrok.
normalni ljudje tudi sprejmejo odgovornost za bitje, ki je zaradi njih pristalo na svetu

zdaj prelagaš odgovornost za porod na partnerja in druge ljudi. če si bila sama toliko ziher, da otroka nočeš, bi ga pa splavila pravi čas, ne pa da se zdaj izgovarjaš na to, da ti tega niso svetovali drugi…

Jaz bi ti zagotovo svetovala splav. Prihajam iz družine, kjer smo imeli vse. Ni da ni. Oče me je imel rad, mati me ni prenašala. Travme nekak preživiš, jih potlačiš, potem pa rodiš, v mojem primeru rodiš 2 hčerki v roku18m in vse privre na dan. Šele sedaj se končno sestavljam s pomočjo terapevta in izdatno podporo partnerja.
Mati? Kar se nje tiče, je ona zaključila z mojimi težavami, kakor hitro sem postala polnoletna. Če me kaj muči naj izvolim predelat sama s sabo. Ona ima pomembnejše opravke.