Žal mi je da sem rodila hčerko in zdaj se je moram znebiti
Zanimivo, ko oče zapusti mamo z novorojenčkom (ali še bolj pogosto: ko je še noseča) in noče imeti nič več z njima, je pač neresen in neodgovoren, a ga nihče ne pošilja k psihiatru in mu razlaga da je z njim nekaj hudo narobe. Pač tipična moška prpica, malo zavijejo z očmi in uperijo prst na žensko, ker se pustila oplodit takemu bebcu.
Ko kaj takega naredi ženska je pa cela drama, najraje bi jo prisilno zdravili z elektrošoki.
Avtorica, si se pač rodila brez materinskega nagona, nisi sama kriva, se zgodi. Nekatere ga imajo od otroštva, nekaterim se zbudi šele pri 40-ih, nekatere zagrabi ko najdejo pravega moškega, nekatere ga začutijo šele ob rojstvu otroka, nekatere – sicer redko – pač nikoli. Med te spadaš ti, čeprav so očitno vsi upali, da bo drugače. Čeprav do otroka ne čutiš nič, je tvoja dolžnost, da ravnaš v njegovo dobro. Zasluži si ljubeče skrbnike, kar ti nisi. Vsedi se z očetom, povej, da bi se otroku rada odpovedala. Verjetno boš morala plačevati preživnino. Pusti partnerja, da si organizira življenje z otrokom, morda najde partnerico, ki mu bo lahko materinska figura. Zelo pogumno in pošteno od tebe, da priznaš, da nočeš biti mama. Starega življenja ne boš dobila nazaj, a mogoče bo vsaj blizu. Srečno.
Ne vem kaj bi ti v tem primeru svetovala, saj sem sama bila v nosečnosti zmedena in sem se, ko sem bila 2. noseča spraševala če bom lahko imela tega otroka tako rada kot imam ta prvega. To se dogaja vsem, tako da res ne vem. Morda imaš celo prav glede tega.
Samo nekaj i povem glede tvojega zapisa, kaj vse ti ne želiš. Če bi bila to moja sestra bi ji povedala da naj se zase briga, da bi jaz rada imela stike z nečakinjo, tudi če bi jo dala v posvojitev bi jih želela. Tako da prosim, ne moreš diktirat in ljudi posiljevat z svojo voljo, to res ne bo šlo, če tvoji bratje in starša željo stike z njo pa naj jih imajo.
Zavedaj se nečesa, tudi če se ti je tvoja hčerka gnusila že prvič ko si jo pogledala, ni ona kriva! Ni ona kriva da se je rodila, ni ona kriva da je pač dojenček ki se pokaka, pije materino mleko in joka, ker pač tako komunicira!!! Zato ne krivi nje in ji ne zagrenjuj življenja še dodatno z tem da prepoveduješ stike z vsemi ki bi jo pa imeli radi, samo za to ker je ti nimaš še ne pomeni da si otrok ne zasluži življenje, zato ne bodi psihopat. Kje pa piše da boš ti mogla imeti stike z njo?
Morda nimaš psihoze ali kake druge motnje, vendar tvoje razmišljanje ni primerno za nekoga, ki ima 20 let ali več.
Glede tvojega poklica – potrebuješ potrdilo o nekaznovanosti, zato poskrbi, da status nekaznovane osebe obdržiš.
Tukaj je tvoj ip naslov.
V kolikor boš naredila kako neumnost si sledljiva.
Pojdi k psihiatru, psihologu, psihoterapevtu, ker nekam boš mogla it.
Otroka pa pusti pri miru in začni delati na sebi.
Če je to provokacija, draga moja, ip naslov ni skrivnost.
Take teme so polne klikov, vendar moralno niso primerne in tudi moderatorji so ljudje, ki za nekaj odgovarjajo.
Mogoče pa te bodo ravnokar izsledili… Zdaj pa pomisli še enkrat kaj pišeš tule.
seveda so dvojna merila
če ženska noče imet otroka, ima že pred porodom kar nekaj možnosti, da do tega ne pride.
vsaka od teh opcij je boljša, kot spravit na svet bitje, ki se ti gnusi in mu v štartu dati najslabšo možno popotnico na svet.
hudo je, če otroka zavrne oče
če ga pa zavrže mati, pa je za tega istega otroka desetkrat huje, pa ne glede na to, kako hočeš to obrnit
če človek noče imet otrok, naj bo toliko odgovoren in naj jih NIMA.
Zakaj je neuravnovešena? Zakaj je grozna? Ker nima materinskih čustev in to prizna? Ker hoče to poglavje izbrisati iz svojega življenja? Ker ni taka, kot ste vi?
Vsaj toliko je odgovorna, da otroka prepusti zgolj očetu, ki ga ima očitno rad, namesto da bi zavoljo okolice in “ker se spodobi” vztrajala in zafurala otrokovo življenje, ga spremenila v čustvenega invalida. Koliko vas joka, kako zlobne so bile vaše matere, kako so se znašale nad vami, kako sploh niso bile matere. Ta otrok ima zdaj vsaj možnost dobiti mamo, ki bo to v pravem pomenu besede.
zakaj je neuravnovešena in grozna?
ker je kljub temu, da ve, kako čuti in je vedno vedela, kako čuti, vseeno na svet spravila nesrečno bitje.
to, ali ga je prepustila očetu, ali ne, je zdaj tu čisto brezpredmetno.
kako mater bo pa otrok dobil, je pa še v luftu. kdo pravi, da ga bo sploh imela rada?
ker so ženskam na splošno otroci od bivših zelo zelo pri srcu
Vse lepo in prav, v tem pogledu ji dam čisto prav. Problem je, če že sama noče stikov z njo nima pravice diktirat kdo jih pa lahko/ne sme imeti, razumeš point? Rodila je otroka ki ni kriv da je prišel na ta svet, noče ga, okej. Nima pa pravice staršem in bratom prepovedovat stike z njo. Po drugi strani je tu tudi bivši partner, oče tega otroka ki jo pa ima rad, ne mora kar it preko njega, mu jo iztrgat iz rok in dat v drugo družino, saj je tudi njegov otrok. Noče je, hoče pa vse pravice odločanja kaj se bo z njo zgodilo. Ne mara je, pol pa jo naj že 1x pusti pri miru in neha ipičarit ko neka razvajena šmrklja. Kaj te moti, česa te je strah? Da se sedaj ne bo vrtelo vse okoli tebe? Odrasla ženska si, obnašaj se tudi tako, nihče te ne obtožuje da je nimaš rada, obtožujemo te da si zlobna do otroka ki ni kriv da se je rodil.
zakaj je neuravnovešena in grozna?
ker je kljub temu, da ve, kako čuti in je vedno vedela, kako čuti, vseeno na svet spravila nesrečno bitje.
to, ali ga je prepustila očetu, ali ne, je zdaj tu čisto brezpredmetno.
kako mater bo pa otrok dobil, je pa še v luftu. kdo pravi, da ga bo sploh imela rada?
ker so ženskam na splošno otroci od bivših zelo zelo pri srcu
[/quote]
Moški, ki ga je ljubila, jo je pregovoril, da naj ne splavi in da bo zagotovo čutila drugače, ko bo otrok rojen – očitno si je želela, da bo res tako, a žal ni šlo. Grozna in neuravnovešena bi bila, če bi to, kar zares čuti sedaj, ko je otrok tu, zadrževala zase in se pretvarjala, kako je vse v redu, na samem pa bi se znašala nad ubogim otrokom, psihično in morda celo fizično.
Torej je sedaj vsaj 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} odstotkov možnosti, da ga bo nova mati imela rada. Z biološko jih je bilo 0.
Moški, ki ga je ljubila, jo je pregovoril, da naj ne splavi in da bo zagotovo čutila drugače, ko bo otrok rojen – očitno si je želela, da bo res tako, a žal ni šlo. Grozna in neuravnovešena bi bila, če bi to, kar zares čuti sedaj, ko je otrok tu, zadrževala zase in se pretvarjala, kako je vse v redu, na samem pa bi se znašala nad ubogim otrokom, psihično in morda celo fizično.
Torej je sedaj vsaj 50{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} odstotkov možnosti, da ga bo nova mati imela rada. Z biološko jih je bilo 0.
[/quote]
Pa kaj je z tabo? Ta otrok ima očeta, a oče pa nima pravice do nje ker ona pač tako hoče, oz. tega noče, bodi pametna! Glede na napisano močno dvomim, kot je že prej nekdo napisal, da jih ta otrok ni že kdaj ”fasal” ko sta bila sama. Edino prav kaj je naredila je to da je odšla, zdaj pa naj bo tiho, rešila se je je, sedaj pa naj neha lajat kaj hoče da se zgodi z otrokom in kdo jo lahko ima in kdo ne. Da sem jaz na partnerjevem mestu uredim prepoved približevanja, pa ajde vozi se nekam da te nikoli več ne vidim. Baba gnila. Če je noče naj gre, ne pa da dodatne zdrahe dela.
Vse lepo in prav, v tem pogledu ji dam čisto prav. Problem je, če že sama noče stikov z njo nima pravice diktirat kdo jih pa lahko/ne sme imeti, razumeš point? Rodila je otroka ki ni kriv da je prišel na ta svet, noče ga, okej. Nima pa pravice staršem in bratom prepovedovat stike z njo. Po drugi strani je tu tudi bivši partner, oče tega otroka ki jo pa ima rad, ne mora kar it preko njega, mu jo iztrgat iz rok in dat v drugo družino, saj je tudi njegov otrok. Noče je, hoče pa vse pravice odločanja kaj se bo z njo zgodilo. Ne mara je, pol pa jo naj že 1x pusti pri miru in neha ipičarit ko neka razvajena šmrklja. Kaj te moti, česa te je strah? Da se sedaj ne bo vrtelo vse okoli tebe? Odrasla ženska si, obnašaj se tudi tako, nihče te ne obtožuje da je nimaš rada, obtožujemo te da si zlobna do otroka ki ni kriv da se je rodil.
[/quote]
Res je, nima pravice diktiranja ostalim, lahko pa naredi totalen rez in se vrne k svojemu življenju, kot ga želi – bo pač treba žrtvovati marsikaj, tudi stike s svojo družino, če ne gre drugače. Vse kar hočem reči je to, da se mi zdi bedno, da tolčete po njej in jo obkladate z žaljivkami zato, ker pač pove kaj čuti in kako razmišlja. Raje ji pomagajte videti širšo sliko.
Res je, nima pravice diktiranja ostalim, lahko pa naredi totalen rez in se vrne k svojemu življenju, kot ga želi – bo pač treba žrtvovati marsikaj, tudi stike s svojo družino, če ne gre drugače. Vse kar hočem reči je to, da se mi zdi bedno, da tolčete po njej in jo obkladate z žaljivkami zato, ker pač pove kaj čuti in kako razmišlja. Raje ji pomagajte videti širšo sliko.
[/quote]
Niti slučajno je ne obsojam, par smili se mi da tega ne čuti, saj je to dejansko nekaj najlepšega, no vsaj za mene ki imam 4 otroke. Verjamem da ji mora biti zelo hudo.
Jezi me le to da preprosto ne gre, naj gre in ne diktira kako bi se drugi morali obnašati. Hey to je vseeno njihova hčerka, vnukinja, nečakinja in bi tako kot njej tudi njim povzročila bolečino s svojim obnašanjem in odrekanjem stikov z njo. Ne zmore čustev, ok, ni edina ki se ji to dogaja, prepoved stikov z ostalimi ki jo pa imajo radi je pa pod od podna kaj se tiče sebičnosti.
Poznam dokaj podobno zgodbo. Poflikali so tako, da sta uradno ostala skupaj, zato da ne bi bil otrok ožigosan, da ga je mama zavrgla, živela pa ločeno v isti hiši. Porodno je imel on, ker da se je pri mami razvila poporodna depresija. Dokler sta bila skupaj, je ona plačevala polovico stroškov, tudi bila v minimalnih stikih z otrokom, pri otrokovih petnajstih sta se ločila, ona je šla v tujino. Nekaj časa ni imela popolnoma nobenega stika s hčerko, potem se je pa na hčerino pobudo slika obrnila, ko je hči postala odrasla. Sta v solidnih in celo presenetljivo pogostih odnosih, se družita, gresta skupaj na potovanja, mama jo razvaja tudi finančno. Ampak kot otroka pa je ni prenesla.
Vse lepo in prav, v tem pogledu ji dam čisto prav. Problem je, če že sama noče stikov z njo nima pravice diktirat kdo jih pa lahko/ne sme imeti, razumeš point? Rodila je otroka ki ni kriv da je prišel na ta svet, noče ga, okej. Nima pa pravice staršem in bratom prepovedovat stike z njo. Po drugi strani je tu tudi bivši partner, oče tega otroka ki jo pa ima rad, ne mora kar it preko njega, mu jo iztrgat iz rok in dat v drugo družino, saj je tudi njegov otrok. Noče je, hoče pa vse pravice odločanja kaj se bo z njo zgodilo. Ne mara je, pol pa jo naj že 1x pusti pri miru in neha ipičarit ko neka razvajena šmrklja. Kaj te moti, česa te je strah? Da se sedaj ne bo vrtelo vse okoli tebe? Odrasla ženska si, obnašaj se tudi tako, nihče te ne obtožuje da je nimaš rada, obtožujemo te da si zlobna do otroka ki ni kriv da se je rodil.
[/quote]
če se bo otroku odrekla mati, potem njena žlahta ne bo imela pravice do otroka, pa če se še tako peniš. pri posvojitvah se gleda predvsem korist otroka.
če se bo otroku odrekla mati, potem njena žlahta ne bo imela pravice do otroka, pa če se še tako peniš. pri posvojitvah se gleda predvsem korist otroka.
[/quote]
Ta otrok ima očeta, če se oče ne bo s tem strinjal se lahko ti peniš kolikor se hočeš. Odstrani se pa boš srečna, njih pa pusti pri miru, saj si tega želiš a ni tako?
Upam da bo naredil kar bo hotel in ne to kar bo ga nekdo prisilil da nardi.
[/quote]
tema je tako ali tako provokacija, to piše tista duševna bolnica, ki hb nima otrok in bog ne daj, da bi se našel kandidat, ki bi jo oplodil.
sicer pa se v realnosti kaj takega lahko zgodi.
Je pa keč v tem, da enostranske odpovedi starševstvu v takem primeru niso mogoče, ker sicer bi se cel kup moških, ki niso hoteli otroka ali pa so se na frišno zaljubili, odpovedal otrokom in nehal skrbeti za njih (to so tisti, ki se izogibajo plačevanju preživnine).
Če bi bila taka situacija resnična, potem bi se lahko avtorica odpovedala starševskim pravicam in dolžnostim samo v primeru, da ta oče najde novo partnerko, ki bi želela to punčko posvojiti. Potem se lahko dogovorijo, sicer pa zelo zelo težko.
Koliko moraliziranja in napačnih informacij. Kot je že ena napisala, kaj pa v primeru, ko oče odide in se ne zmeni za otroka. V tem primeru je pač enako.
Starša bosta najprej na CSD opravila družinsko svetovanje, ki je po DZ predpogoj za postopke na sodišču. Glede na povedano se bosta dogovorila, da bo otrok v vzgojo in varstvo zaupan očetu, mami pa naloženo plačilo preživnine. Stiki bodo določeni po dogovoru- saj ne bo nihčer preverjal ali se izvajajo ali ne. In ta zapisnik bosta dala v potrditev sodišču.
Starš se samovoljno otroku ne more odpovedati- razen v primeru posvojitve oz. enostranske posvojitve v tem primeru (torej, da partner/partnerica drugega starša posvoji otroka). Le v primeru posvojitve odpade dolžnost preživljanja. Tudi če bi avtorici odvzeli starševsko skrb, bi bila še vedno dolžna plačevati preživnino.
Tole pa res ne gre kar tako. Če oče najde žensko, partnerico, ki bi bila pripravljena punčko posvojiti, potem se ji lahko odreče. Drugače pa ne. Ni to kar tako, da daš otroka svoje voljno v rejništvo ali posvojitev. Dokler bo pa punčka pri očetu bo pa plačevala preživnino in prav je tako. Za posvojitev v čisto drugo družino morata pa oba mati in oče bit za to, se strinjat in se odreči starševskim pravicam.