Na temo, ki jo odpiram, me je spomnil @Haha709 zaradi moje izkusnje, v temi: https://forum.over.net/forum/tema/ze-kaj-nacrtujete-stilistiko-videza-za-pogled-od-zgoraj-ko-boste-umrle-3-23186595/
ko pravi: bmk

Long story short:
Moj fotr, s katerim nikoli nisva zivela skupaj, zivel je v tujini, imala pa sva nekak “spodoben” odnos, mi je parkrat na koncu svojega zivljenja rekel, da bi bil rad pokopan v SLO.
Fotr umre, stric ga pokne v krematorij, po 10. dneh dobim v roke fotrovo zaro, spravim zaro v Hoffer nakupovalno vrecko in “fotra postavim za zadnji zic auta” (v casu, ko je moj fotr umrl, je bila potrebna neka deklaracija ali dokument o uvozu pokojnika, zato sem morala fotra dobesedno svercat cez meje, ker casa za vso dokumentacijo nisem imela!)

Ne bom vam pisala kaj se je med potjo iz tujine v SLO dogajalo, ampak fotr si je moral nekaj premisliti in enostavno NI HOTEL priti v SLO, kajti po vseh planih, bi lahko fotra pripeljala okoli 17h v zalno kapelico v SLO, prispela sem pa sele ob 01h drugi dan (nenormalni zastoji, 3 velike prometne nesrece, v Lescah smo vozili po poljih).

Zalna kapelica zaprta!

Pridem domov, moj otrok, pes in macek spijo.

Fotra, se vedno v Hofferjevi nakupovalni vrecki, po 11. dneh njegove smrti, postavim v kot dnevne sobe. Zbudita se macek in pes, laufata proti vrecki (v dobri veri, da je v vrecki nekaj finega za njiju),

AMPAK 2 METRA PRED VRECKO OBA ZABREMZATA PRED VRECKO in morda samo se minuto, v oddaljenosti 2m, malo krozita okoli “fotra” potem sta se oddaljila, nic vec PRIBLIZALA.

Od tega dogodka dalje sva z otrokom zmenjena/dogovorjena: Kedavrski pokop brez kakrsnih obelezij = brez groba!

Meni se zdi grozljiv pogreb v žari. Kot da to ni pravi pogreb. Da ne govorimo o uničenju trupla.

Raje pokopljem ljudi cele in jih vrnem zemlji in imam občutek, da je v krsti njihovo telo, ki je bilo prej z mano in preko katerega so me spremljali v življenju.

Če je žara mi leži težek občutek na srcu.

Grob mi je pomemben, kot tudi obiski groba.

Ker grob je zdaj njihov spomenik.

Spomniti se svojih bližnjih ni enako kot obiskati grob.

..aha…moj izbor je jasen: raztros, brez obeležja.

raztros v morju ( ne jadranskem).

Ja ampak to je tvoj dom? Zakaj bi hotela na tujem biti raztrosena?

ti se za cement nisi primerna, brco v rit pa pognat v kotel sostanjske termoelektrarno da ti scedi špeh z riti baba vsekana hehe

Zato, ker moja genetika in predniki izvirajo od tam, kjer je morje, ki ni jadransko.

Drugače pa – prosim ne zapenjaj v moje poste.

Definitivno žarni pogreb v družinski grob.

Ne, ne vse razumem. Če je tako, potem je razumljivo, da je takšna tvoja želja.

Naj me raztrosijo po hribih. Krvavec bi bil za to zelo primeren.

Mi imamo enega družinskega člana kar doma. Noben ne teži, ker nihče ne ve. Mi smo zadovoljni, pokojnik bi bil glede na njegove želje verjetno tudi.

…smem vprašati, se rpavi, imate žaro doma? Procedura ne zahteva mesta na pokopališču, čeprav je žara, in ne razstros?

Hvala.

Hvala vsem za vasa mnenja, razen @Julij Cezar

Moja odlocitev za klasicen pokop (brez nagrobnika!) je doprinesla izkusnja s smrtjo mojega fotra in dveh, od mnogih, psov.
Sem ateist, poizkusam ziveti po 9.zapovedih, mi je pa dal za misliti stavek v bibliji, ki pravi, da dusa zapusti telo sele 40 dni po smrti.
Torej, dajem moji dusi “moznost”, da v miru zapusti embalazo.

Laže, v Sloveniji se po zakonu ne sme met žare doma more bit grob ali razstros. Tudi ne dajo ti jo kar v roke, da noben ne vi vedel ampak, če gre za pokop ali za raztros zunaj pokopališč poskrbi za to primerna služba razen, če je v tujini kje doma kjer so drugačna pravila v Ameriki vem, da imajo lahko žare doma, pri nas pa ne.

Odgovor za “ahmm”

Živjo! In kaj naj bi duša delala 40dni v telesu? Gledala kako ga črvi žrejo? Mogoče se prebijala čez zemljo in krsto? Dusa gre iz telesa takoj (ze v obsmrtnih izkusnjah), telesa ne potrebuje, je odpadek . Je pa res, da se zadrzuje okoli bliznjih se nekaj casa 😘

Je res. Smo v tujini, žare ne smejo biti doma, a ko smo jo dvignili v krematoriju, nihče ni vprašal, kaj bomo naredili z njo. V cerkvi smo imeli pogrebno mašo z žaro in potem smo jo odnesli domov. Tega je več kot 10 let.

Moja mama si je želela žaro, nato pa raztros. In tako smo tudi naredili. Bili pa smo samo najbližji. Tako si jaz tudi želim. Ko raztrosijo pepel postaneš nekako svoboden in greš vandrat naprej po svetu. Čisto svobodno se mi to zdi. Ne želim pa cela v krsti v grob, me kar zmrazi.

O čem ti to? To je samo prah od uničenega trupla.

Tebe bodo tako po kosih iskal, če boš nadaljeval z nadlegovanjem ljudi.🤣 Kaj je s tistim migrantom, ki naj bi ti grozil?

Ja res je samo prah, samo začutila sem, da je tako svobodno, zdaj, ko sem še živa in to videla in začutila. Sicer je pa to moje osebno mnenje in se ne rabi nobeden strinjati z menoj.

@Haha793

Eccola. Sam sebi si dgovoril: “Je pa res, da se zadrzuje okoli bliznjih se nekaj casa”

Ja, ampak to nima veze s truplom, ki se kompostira. To je pretty, grd pogled..crvi lezejo iz zrkel ipd. Dusa se ob smrt od telesa nepreklicno loci in ga ne uporablja vec za domovanje. Za kaj taksnega je popolnoma nefunkcionalno. Tud rakec se ne vraca v staro premajhno hisko, kaca ne v kožo in to je to. Ob smrti se dusa in telo povsem in dokoncno locita.

Uvodnega posta se ne bom dotikal. Odpira se pa vprašanje duše. Sem že nekajkrat napisal, da materialno telo v prvi vrsti potrebujem, da lahko tipkam na računalnik. Zase bi rekel tako, da je moja duša med mrtvimi, materialno telo pa med živimi.

No se vidi, da si primitiven kot sem ti prej rekel. Ne razumeš in ne čutiš pomembnosti tradicije. Pa to pravim jaz, ki nisem religiozen človek. Takšni plehki novodobni zblojenci pa pomoje itro zapadete v religiozne fore.

Poleg tega pa je tu še plehkost in primitivnost slovencev, ki vse nekritično sprejemajo. Pač zakurt pa v žaro. Najenostavnejše in najbolj praktično.

Grobovi, nagrobne sveče. božične smrekce, vse je za na odpad. Prazne duše iz praznih mininimalističnih stanovanj.

Spet se sprašujem kje se nahaja ta mrtvak, ki ima pod absolutno kontrolo moje materialno telo, da je sposobno celo tipkati na računalnik. Neskončno majhna zvezdica, ki nikdar in nikoli ne more umreti je neskončno dragocena pomočnica.