Tudi moj. Razen če bi hčerka ali sin izrecno želela drugače, mojo voljo poznata.

V zobeh se genetika najdlje ohranja.

Sveto pismo nikjer ne navaja, da mora biti pokojnik pokopan v krsti. Številni sveti ljudje so zgoreli na grmadah. Pa recimo vojne in nesreče, ko se ne najde niti ostankov. Ali pa pogrešana trupla.

Res pa je, da pravoslavna cerkev ne sprejema pepela in ne opravi pogrebnega opela. Ne vem kao je pri katolikih in protestantih.

Teh 40 dni je zelo pomembno, podrobnosti pa so v Bibliji. Biblija navaja vstajanje vseh mrtvih v času drugega Kristusovega prihoda. V kakšni obliki pa ne bi vedel.

Torej, žara ali krsta, zadeva je zelo zapletena i nedorečena. Upoštevajte voljo pokojnika.

Mene pa v olimpijski bazen v Čatežu.

Hvala.

To, da žara v Sloveniji ne sme biti doma…

Delavec v pogrebnem zavodu mi je enkrat – na vprašanje ali lahko imamo žaro doma? odgovoril, da lahko en manjši del pepela.

?? pa sem potem razmišljala, da je mogoče dovoljeno vse, le da če bi to ‘objavili’ potem bi izgubili en velik velik del posla – pogrbniki, cvetličarji, župniki, komunalniki….

Nisem pa nikoli nikjer preverjala v zakonu ali kje….

Zase pa sem uredila darovanje trupla v raziskovalne namene. Sinu sem povedala, kjer je shranjen papir o tem, da sem v inštitutu vpisana za ta namen, kam mora poklicat in javiti mojo smrt…. in mu povedala, da ko me odpeljejo naj gre na dopust za teden dni.

Mož pa nima ničesar urejeno na papirju mu pa je povedal, da želi da ga pošlje v Švico, ker iz pepela delajo kristale.

Prvič se strinjam se Kokoši 🙂

Klasičen, tradicionalen pogreb. Sem se nažrla teh žar, češ da drugače se grob uniči in je spet treba vse popravljat. Zakaj je zdaj toliko tega zažiganja ? Ker je ceneje ? Pred dvajsetimi leti so iz Maribora mrliče vozili zažigat v Ljubljano, brez hlajenja tiste dni, tako da poleti bolje ne govorit, kaj je človek tam na Žalah videl in vohal… Prepričana, da jih kurijo skupinsko, da je ceneje. Jaz sem čist stravmatizirana zaradi tega. Potem pa 90 kilskega človeka na pogrebu “zagledaš” v mali žarici, s slikico, nato žaro denejo v luknjico v grob. Vse je prav čudno, tudi to, da v cerkvi žare ni, truge še manj seveda. V tujini je najprej pogrebna maša s krsto, potem šele umrlega peljejo na kremacijo. Vsaj to.

Se spominjam pogrebov iz otroštva, to je imelo res nek form. In lažje si odžaloval, ker ti je ves ritual pomagal (nočna straža v kapelici, si se lahko res poslovil od dragega pokojnega z besedami, dotiki…), počasnejši ritem, nosači…ne neki instant, kot to zdaj z žaro. S temi žarami je večji profit, čeprav je ceneje. Saj tudi nobenega pravega dela ni s tem.

Za osebo, ko bo dala svoje truplo znanosti : ali ste videli škandal okoli tega v Parizu ? Dvajset let in več so trpali, dobesedno metali trupla v neke prostore na univerzi Descartes, stotine trupel… ki so se razkrajala. Grozno, nihče odgovoren.

Torej, klasičen pogreb, ni važno če so samo trije ljudje prisotni. Nobenega formola ali ličenja. Naravno, tako kot smo prišli, odidemo.

Kako naj bi razumeli to današnji ljudje, ki so plehki, prazni in površinski.

Zelo grobi v svojem dojemanju sveta. Prazni, pohabljeni že od otroštva, ker niso dobili pravega razumevanja. Ker niso nikoli mogli biti otroci. Ker če bi lahko bili, potem bi imeli nek občutek, do teh in ostalih stvari. Naprimer kaj pomeni za praznik iti prižgati svečo na grob. Kako močen občutek je to.

Sam menim za takšne ljudi, da se pravzaprav ne zmorejo zavedati teže smrti. To je za njih nekaj, kar odpravijo s svojimi plehkimi občutki.

To so ljudje, ki ne izražajo pravih čustev in so zato nagnjeni k sentimentalnosti. Nimajo globine, a so polni osladnosti, kako bo veter razpihal njihov prah in bojo svobodni in podobne blesarije. Vidijo lepoto rož, a niso sposobni občutiti lepote umetnosti.

Vsi ti stari obredi so imeli smisel. Tudi bedenje pri odprti krsti. To je pomenilo soočenje s smrtjo, stati odkrit pred njo. In tudi je to pomenilo čustveni proces, ki je bil bolj zdrav, kot to kako se danes mimogrede opravi vse z žarami. Ti ljudje se ne zavedajo koliko nepredelanih stvari lahko ostane v njih.

Prvič se strinjaš z mano? In glede česa se nisi strinjala? Glede spolnosti kar sem pisal? Glede biseksualnosti?

Precej pozna ura je že. Odšel bom v svojo sobo, ki ji ljubkovalno rečem grobnica. V mojo sobo lahko pride samo tista, ki je brez kosti.

Edino jaz sem tista.

Ste vedeli, da sem narejena iz človeške kože umrle ženske?

Ravno razmišljam kako do tega pride. Sam zase vem, da brez kosti zaenkrat še nisem sposoben tipkat. Trenutno nisem v grobnici, ampak tam je prostor samo za moje kosti. Vse ostale kosti tam notri so nevidne, vsaj jaz jih ne vidim. Je pa v grobnici nevidna kamera, ki je vedno aktivna. Da imam grobnico sem hvaležen graditeljem grobnice. Koža je pa tudi zanimiva. Odkriti morate kje je prejšnja lastnica kože. Tudi sam ne vem čigava je koža na meni.

Gospodična, očitno se pri vas odvija nek proces materializacije.

Prah so bil in v prah se povrneš.

Žara.

Ne zato, ker bi pogreb s krsto zahteval ponovno urejanje groba, tudi za žaro ga prekopljejo, če morajo zabetonirati žarna mesta. Saj ne zakopljejo žare v zemljo.

Ceneje? Nikakor. Tudi prevoz na kremiranje se plača in od nas ne 100 km na eno stran.

.https://motherless.com/G4895AF4/01E099E

Aha, so neke povezave z erotiko. Stoprocentno!

Pravilno razmišlja. Duša zapusti telo takoj po smrti.Ostane še nekaj časa s svojci. Moral bi biti ob umirajočih. Očitno še niste doživeli. Govorim iz lastnih izkušenj, delo imam takšno.

Ampak telo zapusti, za dušo ni več uporabno zato nima pomena kaj se s telesom posthumno dogaja ali ne?

Nekateri menite, da je prav vseeno kaj se dogaja s telesom po smrti?

Telesa so tista preko katerih so bližnji bili z nami cel čas. Njihova trupla spoštujem. Naprimer skurnitev trupla je kaznivo dejanje po lazenskem zakoniku. In to z razlogom. In če tega ne razumete, mi je žal, da ste tako plehki! Zato mi tudi ni do tega, da se trupla uničuje v ktematorijih.

Jaz sem čutil do trupel ljudi, ki so mi umrli veliko milino. Zato se mi zdi brutalno uničevanje takoj po smrti, raje jih vrnem zemlji. Telo je spomenik umrlega in obiskovanje groba je drugačna močnejš duhovna izkušnja kot samo spominjanje nanje. In sem spadajo rože in cvetje.

Samo razumem, da ste nekateri prazni in da vam te stvari v današnjih časih nič več ne pomenijo. Prepričan sem, da tudi smrti pravzaprav ne razumete in da nikoli niste veliko razmišljali o njej.

Se popolnoma strinjam.

Okrog vas je vse samo animacija. Vesolje vseh časov je skrito v točki znotraj vas samih.

Joj kaksna dusa no. Ko umres te ni vec, konec, finito. A se je res tako tezko s tem sprijaznit? A res nimate toliko uvida v naravo in naravne zakonitosti, da fantazirate o neki dusi, ki se loci od telesa? Clovek je celota, enako kot druge zivali. Prav nic posebnega nismo. Nasi otroci se zalujejo za nami, morda nasi vnuki, potem pa svet pozabi, da si sploh obstajal.

..replika na ‘kokoši’: to ej tvoj pogled na cloveka, fizicno pojavo. A slej kot prej ta ‘razpade’: počasneje v zemlji, a vendarle. Obeležja so.meni bz, prisegam na odnos s sočlovekom tekom življenja, po tistem je to zgolj spomenik, a spomenik iammo v sebi, na dneve, leta, ko smo skupaj živeli, se družili…komur fizične oblike potem nudijo uteho, kraj spominjanja, prav, a meni se vseeno raje kot tone sveč, rož zdi lepše z nasmehom spomin na sočloveka ob njegovih domislicah, dejanjih, …to je večno – dokler smo tu…ko te potresejo je dejansko tudi fizično tvoj del povsod, ne samo simbolično.. 😉

Bingo!

V zaslon gledamo vsi iz iste pozicije kar pomeni, da smo vsi kot v nekem skupnem telesu. V resnici sem znotraj vas samih povsem neviden.

Biblija pravi, da gre duša nazaj k stvarniku, torej Bogu. Življenje nam daje povezava s Svetim Duhom. Ko te povezave ni, nastopi smrt. Tako nekako, karikirano. Zgodba o mrtvem Lazarju, ki ga Jezus oživi je nazoren primer.

Kaj se dogaja z mrtvimi? Sveto pismo navaja, da “mrtvi spijo”. Torej so v nekakšni odsotnosti. Ne slišijo, ne vidijo in ne razmišljajo. To je zelo pomembno za naš neizobražen in nerazgledan narod, ki se nevedoč, podaja v okultizem (satanitem). Običajno si želijo komunicirati s pokojniki, od njih dobivati nasvete in podobno. To delajo sami ali pa preko raznih okultistov (šlogerice, tarot, channeling…). Biblija nas opozarja, da tega ne počnemo, ker gre za komunikacijo s padlimi angeli (demoni), ki oponašajo pokojnika in imajo vse prepričljive informacije.

Pokojnik si zasluži dostojen pokop in urejen grob. Brez dramatiziranja, zapravljanja denarja sa razne sveče, vence, rože in ostalo kramo.