Točno tako. Uradno spremeniš ime v Dano, starši pa te lahko še naprej kličejo Danka.

Ne vem no s kako družbo se družiš, ampak načeloma Slovenci nimamo nič posebnega proti Danski.

Ja lej, jaz sem Stanka i mi še danes kdo reče, ko se predstavim, da on je pa s tajekta. Običajno so to moški.

Te razumem in ce si polnoletna si spremeni ime Takoj! Sprejeli to starsi ne bodo,se bodo pa ze navadili s casom.

Tudi meni so dali dolgo in glupo ime in mama me v zivljenju ni poklicala s tem imenom.

Moji otroci imajo posledicno imena le na 3 crke.

Da te pa potolazim..

Delam v trgovini in slisim imena da te srat prime.

Novodobni starsi so se bolj ubrisani kot so tvoji!

Ena mala, ti pa imas okus iz 18 stoletja! Danka pravis, da je lepo ime? Kaj si porem ti, Filomena?🤣🤣🤣lol

Ena mala, tudi Dana je kmecko, pa kje ti zivis? Eno in drugo ime je katastrofa!

Anonimno1865, daj zberi se! In ne klati bedarij!

Dodaš še eno ime… Doma naj te kličejo tako kot do zdaj, drugje se predstavljaš z novim. Ko delaš kaj uradno ti pač ne uide da boš mogla povedat, samo če bo na sredini ne bo tako očitno zvenelo

Pa rešitev z Dana je tudi super

naredi tako kot sem jaz.

od spredaj dodaš si ime ki si želiš. staro ime pa obdržiš. ljudem se predstavljaš z novim imenom starše pa ne čisto uzalis ker se vedno imaš ime ki so ti ga izbrali.

Mery .Nisi edina,tudi  jaz sem imela v šoli probleme,pa sem Slovenka in mi je  ime Marija.

Najprej sem pomislila na Danka, kot prebivalka Danske. Mi ni slo jasno zakaj se ti vsi smejijo. Mi sele poi kapne da jr danka tudi v cloveskem telesu. Verjeno sem ena redkih ampak meni se to ne zdi nic čudno ime. Pedro opeka je tud pedro. pa kaj. Ce ti ni vsec ga zamnjaj, pa ata mam gor ali dol. ti si na prvem mestu.

To ime je v vaši deželi sveto,tu je drugače,jaz bi si ga menjala.Mama bo jezna nekaj časa,ti boš imela mir celo življenje.

Sama izhajam iz mešane družine. Ime mi je izbral oče. In izbral ga je, kot je sam rekel, da je mednarodno in kjerkoli bom, da bom sprejeta. To je oče.

Ti pa zamenjaj ime.

Tvoje ime je. Nisi last staršev. In staršem nisi dolžna pojasnjevanja. Gre za tvoje življenje.

Če pa je staršem več do tradicije kot svoje hčerke, pa niso niti vredni naziva starš.

In navsezadnje niti tvojih skrbi in časa ne.

Predstavlji se z “Dana.”

Problem rešen.

Ne rabiš živit mamina prepričanja, bog ve zakaj vztraja ob takem imenu. Pojdi na matični urad in si spremeni ime v Danica naprimer ali Darinka. Ali pa nekaj po svoje. Ne verjamem da se te bosta starša zato odrekla, če pa se te bosta potem pa sta izjemno nesočutna. Srečno!

Lej v moji družini je podoben primer glede imena. Moj sin in bodoča snaha sta poimenovala otročka Radim. Čeprav je bodoča snaha Čehinja, živita v Sloveniji in tle ne razumejo, da je ime popolnoma češko, pravzaprav se uporablja samo tam. Želela sva, da bi bilo ime bolj univerzalno, pa se ne dasta čisto nič vplivati niti nista pristala na neke kompromise. Z možem imava zvezane roke kar se tega tiče, sicer bi se skregali. Komur poveva kako je vnuku ime, samo čudno gleda ali pa se smeji. Mož pravi, da ga bo sram klicati vnuka Radim, ker bi nepoučeni mislili, da je kakšen Albanec. Pa bojiva se, da bo imel v šoli probleme z zasmehovanjem glede imena razen če se ne bodo preselili na Češko.

Jaz sem včasih imela enaka čustva do mojega priimka. So me tudi zafrkavalu vendar ne zelo.
Sem komaj čakala da se poročim in ga zamenjam. Z leti pa sem nekako postala bolj samo zavestna in vedno ko se predstavim ga povem jasno in glasno, predvsem pa samozavestno. Prisežezem da se tudi ljudje odzivajo drugače. Drugače pa kakšno pikro povej nazaj 😅
Ce pa ti res ni všeč pa ga zamenjaj, ime je le ime 🙂

To je tako pri teh zatucanih balkanskih familijah, ki živijo po srednjeveških običajih. Kot prvorojenka je po nekem izročilu dobila ime, ki ji gre na živce, in še odrasla sprašuje mat, če ga lahko spremeni. In kaj bo potem, če bo še sama dobila hčerko? Bo tudi njej dala to ime, ker stara tako zahteva?

V Dano si ga spremeni, ni treba da vejo starsi. So res trapasti da jim je vec do tradicije kot tega da otroka ne bi zaznamovala.

Pri nas na Obali, je Erter Pust novinarka poimenovala svojo hčerko Dinka. Mogoče za idejo, ki bi lahko zadovoljila tudi tvoje starše. 🙂

Vsaka finka ima danko, ampak nima vsaka danka finke.

Meni je všeč ime Rita, sam tu ne paše.

Ni bila Svetlana Makarovič. V nemščini (in v starih nemških učbenikih) piše enaka varianta, kjer je Peter Idiot, ki hoče postati Thomas Idiot.

Pozdravljena,

Moj nasvet je, da si ime zamenjaj, tradicija gor ali dol. Nisem pretirano podrobno bral, če si že polnoletna ali ne, da to smeš storiti sama, vendar takrat boš imela možnost brez soglasja kogarkoli. Pred tem pa se s starši pogovori in jima daj jasno vedeti, če ti želita v življenju dobro in te imata rada, morata to spoštovati in ti omogočiti. Govorim iz družinskih izkušenj, moja mama je imela polnih 60 let ime, ki ga je od nekdaj sovražila. Njeni starši so bili Slovenci vendar so ji ime v času Jugoslavije dali po neki v tistem obdobju popularni novinarki (oba sta bila namreč novinarja in tudi sicer sta bila bolj napredno razmišljujoča, odklonilna standardov tipične družbe). No, moja mama je s tem imenom trpela na vsakem koraku. Kadar se je morala v službi podpisati, je dve črki tako spacala, da se ni dalo razbrati. Kadar je spoznavala nove ljudi, je popolnoma zmrznila kadar je morala povedati svoje ime. Enako tudi v primeru obiska zdravnika, upravne enote, pošte, banke, vedno jo je bilo sram. Potem je v službi bila povišana v vodjo enote, morala je obiskovati druge kraje po Sloveniji in zato si je potem izmislila anekdoto kako je dobila takšno ime. Saj kamorkoli je šla in, če je kdo inzistiral, da prvič sliši to ime, ji je bilo nerodno in zato je potem napeljala na šalo, v njej je pa vrelo od nelagodja. Na poznejša leta se je enostavno v neuradne zadeve prijavljala s popačenim imenom, ker več ni prenašala tega.
Vse to je pa trajalo tako dolgo in je privedlo do tega, ker še v času Juge uslužbenke na upravni enoti niso želele uslišati prošnje za spremembo imena. Ker se jim očitno ni dalo delati ali ukvarjati s čim novim, do takrat verjetno njim nepoznanim. Trikrat je bila zavrnjena in potem se je sprijaznila, da se to ne da. V času Slovenije je šla tudi še enkrat in tudi takrat ni bilo interesa, potem je pa odmislila to idejo o spremembi imena in je do smrti trajalo tako. Na nagrobnik prav tako ni želela, da napišemo pravo ime, toliko o tem koliko je bila razočarana nad njim in zakaj svetujem, da si ga spremenite, da vam bo v življenju lažje.

Ja, pri vas južnjakih je tradicija in beseda staršev lahko kar problem. Je pa grdo od mamme da te noče, niti poskuša razumeti.