Že 15 let nesrečno zaljubljen
Glej, jaz te ne mislim več prepričevat, da govoriš z drugo osebo. Povej, kdo naj bi po tvojem bil, ali pa prosim nehaj smetit po tej temi. Tvoj post me pa ne gane, ker ne govori o meni.
[/quote]
tvoja izbira kaj te gane ali ne. Sem ti s priimkom povedala,da vem kdo si. Tvoja izbira ali želiš se naprej lagati samemu sebi, se skrivati za nicki na monu in se pretvarjati da to nisi ti. Tvoja izbira, ne moja. Verjemi pa,da se te prepozna tako po stilu pisanja.
kaj boš pa iz tega si vzel je pa tvoja stvar – jaz sem napisala dobronamerno. ti pa izvoli, če želiš naprej enako po stari poti tudi lahko. Upam in želim,da mi ne bo nekoč treba ti reči, sem te opozorila.
Jaz če bi bua tvoja mati v svoji bajti iz spoštovanja in ljubezni do lastnega otroka ne bi podpirala tega kar podpirajo tvoji starši. Tvoja in njihova izbira.
Kot primer sem ti povedala pa primer, da se da,da so ljudje, ki so bili v enaki situaciji in so ravnali drugače kot ti in so danes srečni, pa naj ti ne bo izgovor dena. ker ga imajo še več kot ti, celo povečujejo ga kljub družini in otrokom in partnerki in sodelujejo s prijatelji si pomagajo in imajo vedno več. celo tako dobro jim baje gre,da baje pravijo,da bo zdajšnaj širitev zadnja. Iz 10 zaposlenih so povečali število zaposlenih na preko 60… pa so prijatelji skupaj, ki si pomagajo, sodelujejo.
v tem je moč in uspeh – tudi v sodelovanju, zaupanju, ne v egu in dretju samo jaz eden in edini sem naj naj, ostali ste pa zanič… tako ne boš daleč prišel… že rek pravi v sodelovanju je moč. Tako imajo vsi veliko več in vsi družine in ženske in velikoooo otrok, denarja pa vedno več. tolk za tvoje izgovore. da morebiti sprevidiš,da sam sebe omejuješ pred tem da bi lahko imel še več, če se ti ne bi ustavljal na mestu že vsa ta leta. Pač tvoja izbira. lahko si svobodno lažeš še naprej in greš po stari poti.
Kakšno korist imam od tega, uničeno življenje? Mi lahko prosim razložiš, kako bi mi to lahko koristilo?
Ni kriv strah, ona je pač zame edina ženska, ki obstaja. Rad jo imam z vsem srcem. Pomembno mi je samo to, da je ona srečna, pa četudi jaz ob tem trpim.
[/quote]
Če ti je samo to pomembno, potem bi moral biti zelo zadovoljen. No, razen, če ona ni zadovoljna, to že moraš vedeti.
Nekaj let manj zaljubljena do ušes in še bolj v človeka, ki mi je jasno dal vedeti, da o zvezi ne moreva govoriti, čeprav imava romantično seksualni odnos. Že zdavnaj bi šla, pa sem prikovana v zvezo brez prihodnosti. Ja, vse je v glavi in bo tako dolgo, dokler boš hotel to gojiti v sebi. Omejuje te tvoj um, ne ta ženska. Iz prve roke, žal
Seveda je, ampak enostranska.
Žensk je pa na milijarde, ne samo milijone, pa mi to popolnoma nič ne pomaga. Ta argument stalno slišim, meni pove zgolj to, da ljudem ni problem letat od cveta do cveta in se parkirat pač tam, kjer so najbolj komot. Če jih kaj zmoti, grejo pa drugam. Zame pa To ni ljubezen.
[/quote]
Ne ni.
Ker v osnovi bi imel rad sebe in si ne bi dopuščal to kar si ti že 15 let.
In ne- ne bi trpel zaradi ženske ki te noče. Šel bi naprej, ker življenje je eno samo ki ti je v tem času dano.
Tudi pojem letenje s cveta na cvet ti ni znan- to so uni ki se jim gre samo za fukec, in se ravno tako bojijo predaje in ljubezni.
Ne trpeča, ampak z nadležnim nesrečno zaljubljenim, ki obiskuje terapije in psihiatre “zaradi mene”.
V resnici sem fokus njegovih čustev, problemov, jada in tako naprej izključno in samo zato, ker pač ni druge. Nobena druga se ne zanima zanj, pa ne, ker bi bil slaba oseba, ampak je: trenutno telesno zanemarjen zaradi AD (neredna higiena, zredil se je), dolgočasen kot sto mater (nima hobijev, ne počne nič, razen da hodi v službo in enkrat na mesec k psihiatru), nesamozavesten, otročji (pri skoraj 40 se obnaša slabše kot marsikateri 17-letnik), nadležen, laže. Laže tudi psihiatru. Seveda se potem stvari nikamor ne premaknejo.
Mene je stisnil v primež z izsiljevanjem, češ, da sem jaz kriva za njegove probleme … zbuja mi slabo vest, pa popustim in grem z njim na kavo (drugače me kliče po petkrat na dan, dokler ne grem, potem ima nekaj časa mir).
Vem, da ne gre za isto osebo, ker on meni ne bi nikdar rekel princeska, ampak razumi, da te noče, zakaj, ti ni dolžna razlagati, pač to ni to. Če ne moreš preboleti, se prijazni, da boš živel tako, brez ženske, saj nisi edini. Kje pa piše, da moramo vsi imeti partnerja in živeti v srečni zvezi? Življenje je tudi še kaj drugega.
Pa zakaj misliš, da je ravno tebi namenjena samo ena oseba na celem planetu, vsi ostali jih imajo pa več na voljo?
Mislim, da si noben umsko kolikor toliko priseben človek ne živi, da bi bil fokus tujega življenja, brez katerega to ne bi imelo smisla. A si ti sploh predstavljaš, kakšna odgovornost je to? Tudi v srečnem partnerstvu si tega ne želimo.
To kot prvo. Kot drugo pa – če tvoje življenje brez nje nima smisla, potem moraš biti pa res en zdolgočasen, brezvezen človek, ki ne ve, kaj bi sam s sabo. Nič čudnega potem, da te noče ne ona ne katera druga. Odrasti, resno.
Ljubezen pomeni ljubiti brezpogojno, tudi če ti druga oseba ljubezni ne vrača. To kar ti pišeš je vse drugo kot ljubezen. Ljubezen si ne lasti, ljubezen je globoko spoštovanje in svoboda. Če ljubiš zares z vsem srcem, ti je že to dovolj. Ne glede na to ali si ali nisi s to osebo. Menim, da bi bilo dobro zaviti v eno res kvalitetno založeno knjižnico namesto vseh teh “strokovnjakov”. Tema osebna rast, duhovnost. Začni se imeti rad in ljubi naprej, kdo ti to lahko prepreči? Nihče. Zakaj bi to bilo nekaj slabega? Da sploh čutiš ljubezen je dar, o katerem mnogi sanjajo, da čutiš je že redkost. Nobeni antidepresivi tu ne pomagajo, temveč iskreno in več letno delo na sebi! Čas pa pozdravi samo tiste rane,ki se jih zavestno odločiš ne tikati, da se lahko zacelijo. Ajde, drži se in če imaš dovolj energije in nimaš kam z vso to ljubeznijo jo lahko kot prostovoljec podariš naprej v različnih društvih.. Pelji kakšnega psa iz zavetišča na sprehod, razveseli kakšne upokojence s svojo družbo, brezdomce,… Nešteto načinov in ljudi, ki potrebujejo ljubezen, ki jo imaš na lagerju.
Mislim, da si noben umsko kolikor toliko priseben človek ne živi, da bi bil fokus tujega življenja, brez katerega to ne bi imelo smisla. A si ti sploh predstavljaš, kakšna odgovornost je to? Tudi v srečnem partnerstvu si tega ne želimo.
To kot prvo. Kot drugo pa – če tvoje življenje brez nje nima smisla, potem moraš biti pa res en zdolgočasen, brezvezen človek, ki ne ve, kaj bi sam s sabo. Nič čudnega potem, da te noče ne ona ne katera druga. Odrasti, resno.
[/quote]
*ne želi
Najprej je treba ločiti zaljubljenost od ljubezni. Tu začni, sicer po 15 letih, ampak hej, bolje pozno, kot nikoli.
Seveda je, ampak enostranska.
Žensk je pa na milijarde, ne samo milijone, pa mi to popolnoma nič ne pomaga. Ta argument stalno slišim, meni pove zgolj to, da ljudem ni problem letat od cveta do cveta in se parkirat pač tam, kjer so najbolj komot. Če jih kaj zmoti, grejo pa drugam. Zame pa To ni ljubezen.
[/quote]
Jaz sem tu verjetno eden redkih, če ne edini, ki te razume. Ker sem v podobni situaciji, le let je za zdaj pol manj.
Vem, kako je. In to, kar si napisal v zgornjem citatu, je tudi moje spoznanje. Povedal si res dobro in pronicljivo. Zakaj te nihče ne razume? Poglej, tule na MONu imaš kup gospodinj, ki jim je življenjsko bistvo to, da najdejo “pač nekoga”, da jim zrihta štalco in nosi plačo domov. Te gospodinje – kot so tudi same rekle – niti pod razno ne bodo nikogar čakale. Saj ne, da bi morale, toda kaj je potem za njih ljubezen? Lahko so na smrt zaljubljene, a če desc ni zainteresiran, bodo čez 14 dni pač na smrt zaljubljene v drugega, ki bo prišel mimo. Točno tako, kot praviš: ni jim problem letat od cveta na cvet. Ni se jim problem parkirat s prvim, ki bo zrihtal štalco. In če je ne bo on, jo bo pa drugi ali pa tretji. Kot je zapisal Dostojevski v Zapiskih iz podtalja: “Nisem se mogel tako poceni vživeti, kakor so se drugi navadili drug na drugega.” Tele MONovske gospodinje tu so se pač sposobne poceni vživeti v vsakega kerlca, ki pride mimo, da jim bo le štalco zrihtal. Zato je seveda razumljivo, da jim niti na pamet (gospodinjsko pamet, da ne bo pomote) ne pade, da bi za ljubezen kaj naredile ali da bi ljubezen razumele kot kaj več od štalce, plače in gospodinjskih opravil.
Zame obstaja tudi samo ena in edina oseba. Pa sem bil tudi z drugimi, nisem nek menih, da bi šparal svoje devištvo za angelčke … Ampak po vseh, s katerimi sem bil, po vseh, ki sem jih videl na raznih profilih, in poklikal sem že čez 10 tisoč profilov! – po vsem tem zame še vedno obstaja samo ena. Enostavno ni drugih, ki bi me tako zagrabile za srce, kot me je samo ta ena in edina. Nihče mi ne more očitat, da sem zabubljen v nekem svojem svetu itd. Kot rečeno, tudi seksam veliko. A vse to le pride in gre. Ne prepriča me nič od tega. Pa so lahko krasne osebe, so lepotice, so vse, o čemer drugi fantazirajo tukaj na forumu. Ampak lej, oni so se sposobni tako poceni zaljubiti in postati par, sposobni so se poceni vživeti v neko vznemirjenost in vzklikat “To je to!” Sem bil že priča – v študentskih letih – enemu fantu, ki je sobo razbil, ker ga je bejba pustila. Čez dva dni je bil že z drugo pod roko. Vau, ljubezen na ravni žuželke, ki leta od enega do drugega!
Tako da, jaz te razumem. Žal pa ne vem, kaj bi pomagalo. Sem razmišljal isto kot ti: zakaj bi hodil k nekim psihoterapevtom? A mi bodo oni zrihtali to osebo?? Kaj, a me bodo naučili, da to, kar doživljam in čutim, “ni pomembno” in naj grem dalje? Naj mi to svetuje nekdo, ki je na enem študentskem žuru nekoč zapecal eno bejbo in jo zdaj ima? Ki je svojo ženo dobil z danes na jutri? Pijačka, izletek, in sta že poparčkana? Tako poceni? Nasvetov od ljudi, ki za svojo ljubezen niso dali drugega kot pijačko in izletek in malo joške ven in ritko napet, nočem slišat! To naj obravnavajo gospodinje med sabo. Je pa res, da bi bilo veliko lažje, če bi tudi jaz premogel taka poceni čustva, kot so jih sposobne MONovske gospodinje. Verjamem, da bi šlo veliko hitreje.
(Pa BTW, ena oseba z nickom “daj nehaaaj” je že znana tukaj in celo na drugih forumih. Tudi meni je že pisala v obliki nagovarjanja neke očitno njej znane osebe, češ kako sem jo manipuliral in se igral z njo in ji lagal, zdaj se mi pa vrača in podobne neumnosti. Gre očitno za duševno motnjo.)