Jaz sem tu verjetno eden redkih, če ne edini, ki te razume. Ker sem v podobni situaciji, le let je za zdaj pol manj.
Vem, kako je. In to, kar si napisal v zgornjem citatu, je tudi moje spoznanje. Povedal si res dobro in pronicljivo. Zakaj te nihče ne razume? Poglej, tule na MONu imaš kup gospodinj, ki jim je življenjsko bistvo to, da najdejo “pač nekoga”, da jim zrihta štalco in nosi plačo domov. Te gospodinje – kot so tudi same rekle – niti pod razno ne bodo nikogar čakale. Saj ne, da bi morale, toda kaj je potem za njih ljubezen? Lahko so na smrt zaljubljene, a če desc ni zainteresiran, bodo čez 14 dni pač na smrt zaljubljene v drugega, ki bo prišel mimo. Točno tako, kot praviš: ni jim problem letat od cveta na cvet. Ni se jim problem parkirat s prvim, ki bo zrihtal štalco. In če je ne bo on, jo bo pa drugi ali pa tretji. Kot je zapisal Dostojevski v Zapiskih iz podtalja: “Nisem se mogel tako poceni vživeti, kakor so se drugi navadili drug na drugega.” Tele MONovske gospodinje tu so se pač sposobne poceni vživeti v vsakega kerlca, ki pride mimo, da jim bo le štalco zrihtal. Zato je seveda razumljivo, da jim niti na pamet (gospodinjsko pamet, da ne bo pomote) ne pade, da bi za ljubezen kaj naredile ali da bi ljubezen razumele kot kaj več od štalce, plače in gospodinjskih opravil.
Zame obstaja tudi samo ena in edina oseba. Pa sem bil tudi z drugimi, nisem nek menih, da bi šparal svoje devištvo za angelčke … Ampak po vseh, s katerimi sem bil, po vseh, ki sem jih videl na raznih profilih, in poklikal sem že čez 10 tisoč profilov! – po vsem tem zame še vedno obstaja samo ena. Enostavno ni drugih, ki bi me tako zagrabile za srce, kot me je samo ta ena in edina. Nihče mi ne more očitat, da sem zabubljen v nekem svojem svetu itd. Kot rečeno, tudi seksam veliko. A vse to le pride in gre. Ne prepriča me nič od tega. Pa so lahko krasne osebe, so lepotice, so vse, o čemer drugi fantazirajo tukaj na forumu. Ampak lej, oni so se sposobni tako poceni zaljubiti in postati par, sposobni so se poceni vživeti v neko vznemirjenost in vzklikat “To je to!” Sem bil že priča – v študentskih letih – enemu fantu, ki je sobo razbil, ker ga je bejba pustila. Čez dva dni je bil že z drugo pod roko. Vau, ljubezen na ravni žuželke, ki leta od enega do drugega!
Tako da, jaz te razumem. Žal pa ne vem, kaj bi pomagalo. Sem razmišljal isto kot ti: zakaj bi hodil k nekim psihoterapevtom? A mi bodo oni zrihtali to osebo?? Kaj, a me bodo naučili, da to, kar doživljam in čutim, “ni pomembno” in naj grem dalje? Naj mi to svetuje nekdo, ki je na enem študentskem žuru nekoč zapecal eno bejbo in jo zdaj ima? Ki je svojo ženo dobil z danes na jutri? Pijačka, izletek, in sta že poparčkana? Tako poceni? Nasvetov od ljudi, ki za svojo ljubezen niso dali drugega kot pijačko in izletek in malo joške ven in ritko napet, nočem slišat! To naj obravnavajo gospodinje med sabo. Je pa res, da bi bilo veliko lažje, če bi tudi jaz premogel taka poceni čustva, kot so jih sposobne MONovske gospodinje. Verjamem, da bi šlo veliko hitreje.

(Pa BTW, ena oseba z nickom “daj nehaaaj” je že znana tukaj in celo na drugih forumih. Tudi meni je že pisala v obliki nagovarjanja neke očitno njej znane osebe, češ kako sem jo manipuliral in se igral z njo in ji lagal, zdaj se mi pa vrača in podobne neumnosti. Gre očitno za duševno motnjo.)
[/quote]

če si edin na svetu normalen, vsi ostali pa… kako gre že tisti vic o mujotu, ki vozeč po avtocesti po radiu sliši opozorilo, da nekdo vozi po nasprotnem pasu?

Jaz sem tu verjetno eden redkih, če ne edini, ki te razume. Ker sem v podobni situaciji, le let je za zdaj pol manj.
Vem, kako je. In to, kar si napisal v zgornjem citatu, je tudi moje spoznanje. Povedal si res dobro in pronicljivo. Zakaj te nihče ne razume? Poglej, tule na MONu imaš kup gospodinj, ki jim je življenjsko bistvo to, da najdejo “pač nekoga”, da jim zrihta štalco in nosi plačo domov. Te gospodinje – kot so tudi same rekle – niti pod razno ne bodo nikogar čakale. Saj ne, da bi morale, toda kaj je potem za njih ljubezen? Lahko so na smrt zaljubljene, a če desc ni zainteresiran, bodo čez 14 dni pač na smrt zaljubljene v drugega, ki bo prišel mimo. Točno tako, kot praviš: ni jim problem letat od cveta na cvet. Ni se jim problem parkirat s prvim, ki bo zrihtal štalco. In če je ne bo on, jo bo pa drugi ali pa tretji. Kot je zapisal Dostojevski v Zapiskih iz podtalja: “Nisem se mogel tako poceni vživeti, kakor so se drugi navadili drug na drugega.” Tele MONovske gospodinje tu so se pač sposobne poceni vživeti v vsakega kerlca, ki pride mimo, da jim bo le štalco zrihtal. Zato je seveda razumljivo, da jim niti na pamet (gospodinjsko pamet, da ne bo pomote) ne pade, da bi za ljubezen kaj naredile ali da bi ljubezen razumele kot kaj več od štalce, plače in gospodinjskih opravil.
Zame obstaja tudi samo ena in edina oseba. Pa sem bil tudi z drugimi, nisem nek menih, da bi šparal svoje devištvo za angelčke … Ampak po vseh, s katerimi sem bil, po vseh, ki sem jih videl na raznih profilih, in poklikal sem že čez 10 tisoč profilov! – po vsem tem zame še vedno obstaja samo ena. Enostavno ni drugih, ki bi me tako zagrabile za srce, kot me je samo ta ena in edina. Nihče mi ne more očitat, da sem zabubljen v nekem svojem svetu itd. Kot rečeno, tudi seksam veliko. A vse to le pride in gre. Ne prepriča me nič od tega. Pa so lahko krasne osebe, so lepotice, so vse, o čemer drugi fantazirajo tukaj na forumu. Ampak lej, oni so se sposobni tako poceni zaljubiti in postati par, sposobni so se poceni vživeti v neko vznemirjenost in vzklikat “To je to!” Sem bil že priča – v študentskih letih – enemu fantu, ki je sobo razbil, ker ga je bejba pustila. Čez dva dni je bil že z drugo pod roko. Vau, ljubezen na ravni žuželke, ki leta od enega do drugega!
Tako da, jaz te razumem. Žal pa ne vem, kaj bi pomagalo. Sem razmišljal isto kot ti: zakaj bi hodil k nekim psihoterapevtom? A mi bodo oni zrihtali to osebo?? Kaj, a me bodo naučili, da to, kar doživljam in čutim, “ni pomembno” in naj grem dalje? Naj mi to svetuje nekdo, ki je na enem študentskem žuru nekoč zapecal eno bejbo in jo zdaj ima? Ki je svojo ženo dobil z danes na jutri? Pijačka, izletek, in sta že poparčkana? Tako poceni? Nasvetov od ljudi, ki za svojo ljubezen niso dali drugega kot pijačko in izletek in malo joške ven in ritko napet, nočem slišat! To naj obravnavajo gospodinje med sabo. Je pa res, da bi bilo veliko lažje, če bi tudi jaz premogel taka poceni čustva, kot so jih sposobne MONovske gospodinje. Verjamem, da bi šlo veliko hitreje.

(Pa BTW, ena oseba z nickom “daj nehaaaj” je že znana tukaj in celo na drugih forumih. Tudi meni je že pisala v obliki nagovarjanja neke očitno njej znane osebe, češ kako sem jo manipuliral in se igral z njo in ji lagal, zdaj se mi pa vrača in podobne neumnosti. Gre očitno za duševno motnjo.)
[/quote]Pejd si ga mal zdrkat, bo lažje

No, za tak jubilej si pa lahko kaj privoščiš.

če si edin na svetu normalen, vsi ostali pa… kako gre že tisti vic o mujotu, ki vozeč po avtocesti po radiu sliši opozorilo, da nekdo vozi po nasprotnem pasu?
[/quote]
A sem rekel, da sem edini normalen, al sem rekel, da edini razumem?
Do zdaj še nihče ni pokazal, da razume. Vsi stresate neke gospodinjske nasvete, češ pusti jo, ni vredna, je še dost drugih, noben ne čaka tolk dolgo … Ampak to je vaš gospodinjski krogozor. In ga tudi razumem, ker je res ogromna večina ljudi takšnih, pač: štalca, službica, frocovje, kaj več se pa ni za poglabljat.
Saj prav, bodite zadovoljni s svojimi gospodinjskimi življenji, vam nihče nič ne očita. Ampak če se že greste talanje nasvetov, vam mora pač nekdo povedat, da so ti nasveti primerni za gospodinje, za ljudi s poceni čustvi, za take, ki se brez problema parkirajo tam, kjer jim je najbolj udobno. Poparčkali ste se z danes na jutri in res ne morete vedeti, kaj pomeni, če se človek trudi za ljubezen, če v ta trud vlaga malo več življenja kot ve gospodinje, ki se pač precej enostavno parkirate z nekom, ki vam zrihta štalco.

15 let nesrečno zaljubljen v eno žensko? Tako nesrečno, da bi storil samomor?! V Afriko bi te bilo treba poslat, da bi bil lačen, pa tudi na kakšno Sočo, da bi videl kaj lahko narediš možganska kap ali prometna nesreča ipd. – pa imajo ljudje še vedno voljo do življenja. Daj nehaj se crkljat in začni živet. Veliko ljudi je samskih, pa živijo brez jamranja in stokanja kot bi bili stari 90 let.

A sem rekel, da sem edini normalen, al sem rekel, da edini razumem?
Do zdaj še nihče ni pokazal, da razume. Vsi stresate neke gospodinjske nasvete, češ pusti jo, ni vredna, je še dost drugih, noben ne čaka tolk dolgo … Ampak to je vaš gospodinjski krogozor. In ga tudi razumem, ker je res ogromna večina ljudi takšnih, pač: štalca, službica, frocovje, kaj več se pa ni za poglabljat.
Saj prav, bodite zadovoljni s svojimi gospodinjskimi življenji, vam nihče nič ne očita. Ampak če se že greste talanje nasvetov, vam mora pač nekdo povedat, da so ti nasveti primerni za gospodinje, za ljudi s poceni čustvi, za take, ki se brez problema parkirajo tam, kjer jim je najbolj udobno. Poparčkali ste se z danes na jutri in res ne morete vedeti, kaj pomeni, če se človek trudi za ljubezen, če v ta trud vlaga malo več življenja kot ve gospodinje, ki se pač precej enostavno parkirate z nekom, ki vam zrihta štalco.
[/quote]

Po tvoji teoriji je torej popolna in resnična ljubezen vedno samo neuresničena, kajti zate so vsi, ki so poparčkani, samo zadovoljni in prilagodljivi. Po tvojem. Ne dopuščaš možnosti, da so pač srečni s pravo osebo.
In za pravo ljubezen, ko si srečen, se ni treba “truditi”, ker v takem primeru mora zveza 90 procentov časa gladko funkcionirat, ne da se trudiš za vsako malenkost. Imaš sprevržene predstave o ljubezni.
Ampak seveda, pomembno je, da si zadovoljen s svojim življenjem in samim sabo. Si? Pa gospodinje s štalco?

15 let nesrečno zaljubljen v eno žensko? Tako nesrečno, da bi storil samomor?! V Afriko bi te bilo treba poslat, da bi bil lačen, pa tudi na kakšno Sočo, da bi videl kaj lahko narediš možganska kap ali prometna nesreča ipd. – pa imajo ljudje še vedno voljo do življenja. Daj nehaj se crkljat in začni živet. Veliko ljudi je samskih, pa živijo brez jamranja in stokanja kot bi bili stari 90 let.
[/quote]
To sploh nima veze.

Po tvoji teoriji je torej popolna in resnična ljubezen vedno samo neuresničena, kajti zate so vsi, ki so poparčkani, samo zadovoljni in prilagodljivi. Po tvojem. Ne dopuščaš možnosti, da so pač srečni s pravo osebo.
In za pravo ljubezen, ko si srečen, se ni treba “truditi”, ker v takem primeru mora zveza 90 procentov časa gladko funkcionirat, ne da se trudiš za vsako malenkost. Imaš sprevržene predstave o ljubezni.
Ampak seveda, pomembno je, da si zadovoljen s svojim življenjem in samim sabo. Si? Pa gospodinje s štalco?
[/quote]
Gre se pač za kontra efekt, ko jih je tako strah ljubezni in predaje, da si izberejo NEDOSEGLJIVO, ki jih NOČE in tako idealizirajo ljubezen (vejo kje ona je in to je, da ni pri njih)… medtem ko čisto tako mimgrede fukcajo druge… kot je sam napisal- tudi sexam veliko, a vse to pride in gre.
Če bi res ljubil to nedosegljivo, ne bi imel potrebe fukcat druge kajne… tako dejanja povejo veliko več kot tisoče besed…

Jaz sem tu verjetno eden redkih, če ne edini, ki te razume. Ker sem v podobni situaciji, le let je za zdaj pol manj.
Vem, kako je. In to, kar si napisal v zgornjem citatu, je tudi moje spoznanje. Povedal si res dobro in pronicljivo. Zakaj te nihče ne razume? Poglej, tule na MONu imaš kup gospodinj, ki jim je življenjsko bistvo to, da najdejo “pač nekoga”, da jim zrihta štalco in nosi plačo domov. Te gospodinje – kot so tudi same rekle – niti pod razno ne bodo nikogar čakale. Saj ne, da bi morale, toda kaj je potem za njih ljubezen? Lahko so na smrt zaljubljene, a če desc ni zainteresiran, bodo čez 14 dni pač na smrt zaljubljene v drugega, ki bo prišel mimo. Točno tako, kot praviš: ni jim problem letat od cveta na cvet. Ni se jim problem parkirat s prvim, ki bo zrihtal štalco. In če je ne bo on, jo bo pa drugi ali pa tretji. Kot je zapisal Dostojevski v Zapiskih iz podtalja: “Nisem se mogel tako poceni vživeti, kakor so se drugi navadili drug na drugega.” Tele MONovske gospodinje tu so se pač sposobne poceni vživeti v vsakega kerlca, ki pride mimo, da jim bo le štalco zrihtal. Zato je seveda razumljivo, da jim niti na pamet (gospodinjsko pamet, da ne bo pomote) ne pade, da bi za ljubezen kaj naredile ali da bi ljubezen razumele kot kaj več od štalce, plače in gospodinjskih opravil.
Zame obstaja tudi samo ena in edina oseba. Pa sem bil tudi z drugimi, nisem nek menih, da bi šparal svoje devištvo za angelčke … Ampak po vseh, s katerimi sem bil, po vseh, ki sem jih videl na raznih profilih, in poklikal sem že čez 10 tisoč profilov! – po vsem tem zame še vedno obstaja samo ena. Enostavno ni drugih, ki bi me tako zagrabile za srce, kot me je samo ta ena in edina. Nihče mi ne more očitat, da sem zabubljen v nekem svojem svetu itd. Kot rečeno, tudi seksam veliko. A vse to le pride in gre. Ne prepriča me nič od tega. Pa so lahko krasne osebe, so lepotice, so vse, o čemer drugi fantazirajo tukaj na forumu. Ampak lej, oni so se sposobni tako poceni zaljubiti in postati par, sposobni so se poceni vživeti v neko vznemirjenost in vzklikat “To je to!” Sem bil že priča – v študentskih letih – enemu fantu, ki je sobo razbil, ker ga je bejba pustila. Čez dva dni je bil že z drugo pod roko. Vau, ljubezen na ravni žuželke, ki leta od enega do drugega!
Tako da, jaz te razumem. Žal pa ne vem, kaj bi pomagalo. Sem razmišljal isto kot ti: zakaj bi hodil k nekim psihoterapevtom? A mi bodo oni zrihtali to osebo?? Kaj, a me bodo naučili, da to, kar doživljam in čutim, “ni pomembno” in naj grem dalje? Naj mi to svetuje nekdo, ki je na enem študentskem žuru nekoč zapecal eno bejbo in jo zdaj ima? Ki je svojo ženo dobil z danes na jutri? Pijačka, izletek, in sta že poparčkana? Tako poceni? Nasvetov od ljudi, ki za svojo ljubezen niso dali drugega kot pijačko in izletek in malo joške ven in ritko napet, nočem slišat! To naj obravnavajo gospodinje med sabo. Je pa res, da bi bilo veliko lažje, če bi tudi jaz premogel taka poceni čustva, kot so jih sposobne MONovske gospodinje. Verjamem, da bi šlo veliko hitreje.

(Pa BTW, ena oseba z nickom “daj nehaaaj” je že znana tukaj in celo na drugih forumih. Tudi meni je že pisala v obliki nagovarjanja neke očitno njej znane osebe, češ kako sem jo manipuliral in se igral z njo in ji lagal, zdaj se mi pa vrača in podobne neumnosti. Gre očitno za duševno motnjo.)
[/quote]

V čem si torej ti drugačen od tistih, ki jih obtožuješ, da letajo s cveta na cvet?

V čem si torej ti drugačen od tistih, ki jih obtožuješ, da letajo s cveta na cvet?
[/quote]Same stare ku..zle.

Po tvoji teoriji je torej popolna in resnična ljubezen vedno samo neuresničena, kajti zate so vsi, ki so poparčkani, samo zadovoljni in prilagodljivi. Po tvojem. Ne dopuščaš možnosti, da so pač srečni s pravo osebo.
In za pravo ljubezen, ko si srečen, se ni treba “truditi”, ker v takem primeru mora zveza 90 procentov časa gladko funkcionirat, ne da se trudiš za vsako malenkost. Imaš sprevržene predstave o ljubezni.
Ampak seveda, pomembno je, da si zadovoljen s svojim življenjem in samim sabo. Si? Pa gospodinje s štalco?
[/quote]
Tipično razmišljanje gospodinje, ki se je poparčkala z danes na jutri.
Ampak nikjer ne pravim, da je kaj narobe z vašimi gospodinjskimi ljubeznimi. Ne. Samo ko naletite na tak primer, kot je od avtorja, ki že 15 let upa na eno osebo, niste sposobne tega ne razumeti ne podoživeti ne premisliti. Vam se to zdi nerazumljivo. In jaz čisto razumem, da se vam. Ste imele pač srečo, da ste se udobno parkirale … pa ne samo parkirale, ampak da ste tudi sploh sposobne tako z lahkoto duševno sprejeti to dejstvo, da se z lahkoto parkirate z nekom, ki vam je všeč. Še enkrat: tukaj ni čisto nič napačnega! Imate pa pač drugačno duševno konstitucijo, ki vam je omogočila, da ste se lahko udobno parkirale z nekom, ki ste ga spoznale potem, ko ste 3 dni objokovale prejšnjega, ki vas je zapustil. Ne trdim, da je edino zveličavno hirat za nekom 15 let! Sploh ne! Ampak ko naletite na tak primer, reagirate čisto po instinktu gospodinj. Zato tudi avtor pravi, da so vaši nasveti neuporabni, da je vaše “razumevanje” omejeno in so zato tudi vaše sodbe o takem primeru omejene. Ker veliko vas piše tu gor z neke pozicije, kakor da veste vse o življenju, sploh ko gre za odnose: takoj “svetujete”, češ pusti ga/jo, pojdi dalje, ni vreden in podoben bla. To pa govorite samo iz svojega globokega nepoznavanja življenja s tega področja! Sicer pa, kako bi ga poznale, če ste se pa poparčkale z danes na jutri in to je to, sledi štalca, službica in plačica in gremo dalje. Lahko svetujete, kako urediti otroške doklade ali kateri kamp za družine vam je všeč. Ne morete pa reči nič pametnega o primeru, ko je nekdo v nekoga zaljubljen pa magari 15 let. Tega ne razumete, tega ne poznate, v to se niste sposobne vživeti. Samo to hočem poudariti. Ne zanikam pa vaših srečnih gospodinjskih življenj le zakaj bi jih??

Same stare ku..zle.
[/quote]

Ja sorči, če sem stopla na žulj.

Gre se pač za kontra efekt, ko jih je tako strah ljubezni in predaje, da si izberejo NEDOSEGLJIVO, ki jih NOČE in tako idealizirajo ljubezen (vejo kje ona je in to je, da ni pri njih)… medtem ko čisto tako mimgrede fukcajo druge… kot je sam napisal- tudi sexam veliko, a vse to pride in gre.
Če bi res ljubil to nedosegljivo, ne bi imel potrebe fukcat druge kajne… tako dejanja povejo veliko več kot tisoče besed…
[/quote]

Pa še tebi, da odgovorim: pač, spet gospodinjska pamet. Jaz naj ne fukcam okoli, ker naj se šparam za “nedosegljivo”?? Čakaj, to je pa že malo bolna gospodinjska logika. Mi je popolnoma jasno, da ta ena in edina oseba (še) ni moja. Se ti ne zdi, da bi bilo že kar malo spooky, če bi življenje živel, kot da je že moja?? To bi bilo življenje kot iz kakšne zgodbe Edgarja Allana Poeja, kjer moški ljubijo svoje mrtve žene, ki jih hranijo kot mumije nekje v kleti …

Razumem pa, da hočeš vsiliti neko logiko, da bi mi oponašala. Kot vidiš, je problem v tem, da se izkaže, da pravzaprav ti razmišljaš skrajno čudno in perverzno. Ker predpostavljaš, da bi se moral za “eno in edino” šparat, potem ji pa to pod nos metat, češ “evo, bod moja, ker se šparam zate”. Meni se zdi to čudno, perverzno izsiljevanje. Tebi pa je to očitno logično. No, lej, meni pa ni. Od osebe ne morem nič izsiliti niti je izsiljevati, moje življenje je pa še vedno toliko moje in pod mojo kontrolo, kolikor je tudi njeno. Zanimivo, da je meni, ki sem v podobni situaciji kot avtor, to jasno, tebi pa ne.

Poguglaj LIMERENCE.

Saj ne more bit boljše, ker si se odločil, da ne bo boljše….potem pa trpi, če misliš, da ti je to rešitev!

Če bi pa rekel, jaz pa grem s svojim življenjem naprej, bi pa že zdavnaj bilo boljše! Verjemi. In povem ti še nekaj! Nekdo ti te pusti, ni vreden tvoje pozornosti niti minuto! Nekdo se tako lahko naslaja nad tvojo bolečino!
ž

Pa še tebi, da odgovorim: pač, spet gospodinjska pamet. Jaz naj ne fukcam okoli, ker naj se šparam za “nedosegljivo”?? Čakaj, to je pa že malo bolna gospodinjska logika. Mi je popolnoma jasno, da ta ena in edina oseba (še) ni moja. Se ti ne zdi, da bi bilo že kar malo spooky, če bi življenje živel, kot da je že moja?? To bi bilo življenje kot iz kakšne zgodbe Edgarja Allana Poeja, kjer moški ljubijo svoje mrtve žene, ki jih hranijo kot mumije nekje v kleti …

Razumem pa, da hočeš vsiliti neko logiko, da bi mi oponašala. Kot vidiš, je problem v tem, da se izkaže, da pravzaprav ti razmišljaš skrajno čudno in perverzno. Ker predpostavljaš, da bi se moral za “eno in edino” šparat, potem ji pa to pod nos metat, češ “evo, bod moja, ker se šparam zate”. Meni se zdi to čudno, perverzno izsiljevanje. Tebi pa je to očitno logično. No, lej, meni pa ni. Od osebe ne morem nič izsiliti niti je izsiljevati, moje življenje je pa še vedno toliko moje in pod mojo kontrolo, kolikor je tudi njeno. Zanimivo, da je meni, ki sem v podobni situaciji kot avtor, to jasno, tebi pa ne.
[/quote]
Tolaži se s gospodinjsko pametjo če češ… da res ljubiš me lahko prepričaš samo s tem, da se odpoveš vsem drugim ženskam in zgolj ljubiš to, ki te pač noče. Pol pa povej a se gre res za ljubezen ali za strah pred ljubeznijo… Izkoriščaš druge ženske v katerih se prazniš, medtem ko poveličuješ neko ljubezen, ki to sploh ni. Zato meni podtikaš perverzne misli.
Kot sem rekla- izbral si nedosegljivo zato, da se ne rabiš predati in stati v dušo gol eni in edini.

Ja sorči, če sem stopla na žulj.
[/quote]Nič hudega, si pač ena od njih.

Nič hudega, si pač ena od njih.
[/quote]

🙂 jst sm mnenja, da je najboljš, če ne izstopaš iz povprečja

Ničesar nisi naredil, da bi bilo drugače. Živiš v milnem mehurčku izpred petnajstih let. Zakaj? Ker ti je tako ugodno, ker od okolice dobiš pozornost, ker ti je lahko kazati s prstom na neuslišano ljubezen, da je zaradi nje pri tebi vse narobe. V vsakem primeru bi zafural lajf.

Hvala ti, kolega sotrpin. Očitno je nujno potrebna osebna izkušnja, da lahko razumeš, kaj to pomeni za človeka. Jaz tudi v spolnosti bolj ali manj abstiniram, druge ženske me enostavno ne zanimajo. Okolica sklepa, da sem verjetno gej. 🙂 Kakšni so tvoji načrti s tvojo kraljico? Jo nameravaš pustiti pri miru ali boš še kaj poizkušal?

Nasveti od drugih prihajajo takšni in drugačni, v nekaterih je tudi veliko resnice, vseeno pa drugi takšne situacije ne morejo razumet, pa tudi ni njihova krivda. Tudi jaz ne trdim, da je to normalno, zdravo pa še manj, ampak tako pač je. Ob očitkih, da bi moral odrasti, da samo iščem pozornost, da mi takšno stanje odgovarja, samo razumevajoče molčim. Saj ne morejo razumeti. Vseeno pa nikomur drugemu ne privoščim takšnega pekla.

Drugače hvala vsem, ki sodelujete v tej temi, tudi kritikom. Mi je vseeno malo bolje, ker se o tem lahko pogovorim, samo v sebi to tiščat res ni prijetno.

Nič ne napišeš ZAKAJ te noče.. .? Je kakšna ovira (oddaljenost, poklic, vera, denar, starost,..) in ali so te nepremostljive ali ji preprosto nisi všeč? Sta bila že skupaj kot par? Te sploh pozna? Jaz lahko razumem ljubezen, neizmerno, eno in edino. So redke, a ponavadi zelo žalostne zgodbe. Vedno ima usoda kakšne čudne finte vmes.. Ne morem in ne želim pa sprejeti dejstva, da nekdo razmišlja o samomoru zaradi ljubezni. To je pa po mojem prej problem posesivnostni in obsedenosti. Dvomim,da bi taka oseba zraven te “fatalne” ženske našla srečo.. Najprej se moramo naučiti biti srečni sami s seboj, gojiti ljubezen do sebe, da imamo kaj deliti s partnerjem in da znamo uživati v partnerstvu. Vse kar je “preveč” povzroča neravnovesje in verjetno bi v zvezi še bolj oba trpela.

Kadarkoli sem jo vprašal po razlogih, se je zavila v molk. Sčasoma je nisem več želel nadlegovat s temi vprašanji. Tako da sploh ne vem, zakaj. In to grozno boli. Mogoče je kaj, kar bi lahko popravil, pa se tega sploh ne zavedam. Drugače pa (vsaj pri meni) ne gre za posesivnost, enostavno ne vidim smisla v življenju brez nje, ne vidim smisla v gradnji ne vem kakšne kariere, normalnega življenja, ker bom brez nje v vsakem primeru nesrečen.

Kadarkoli sem jo vprašal po razlogih, se je zavila v molk. Sčasoma je nisem več želel nadlegovat s temi vprašanji. Tako da sploh ne vem, zakaj. In to grozno boli. Mogoče je kaj, kar bi lahko popravil, pa se tega sploh ne zavedam. Drugače pa (vsaj pri meni) ne gre za posesivnost, enostavno ne vidim smisla v življenju brez nje, ne vidim smisla v gradnji ne vem kakšne kariere, normalnega življenja, ker bom brez nje v vsakem primeru nesrečen.
[/quote]
Zelo ne fer z njene strani. Kaj pa ima ona, kaj je tisto nekaj, kar jo dela tako zelo posebno. Če smem vprašat?

A sem rekel, da sem edini normalen, al sem rekel, da edini razumem?
Do zdaj še nihče ni pokazal, da razume. Vsi stresate neke gospodinjske nasvete, češ pusti jo, ni vredna, je še dost drugih, noben ne čaka tolk dolgo … Ampak to je vaš gospodinjski krogozor. In ga tudi razumem, ker je res ogromna večina ljudi takšnih, pač: štalca, službica, frocovje, kaj več se pa ni za poglabljat.
Saj prav, bodite zadovoljni s svojimi gospodinjskimi življenji, vam nihče nič ne očita. Ampak če se že greste talanje nasvetov, vam mora pač nekdo povedat, da so ti nasveti primerni za gospodinje, za ljudi s poceni čustvi, za take, ki se brez problema parkirajo tam, kjer jim je najbolj udobno. Poparčkali ste se z danes na jutri in res ne morete vedeti, kaj pomeni, če se človek trudi za ljubezen, če v ta trud vlaga malo več življenja kot ve gospodinje, ki se pač precej enostavno parkirate z nekom, ki vam zrihta štalco.
[/quote]

Pa saj avtor je tud ze 15 let parkiran na eni zenski, ki sploh z njim noce biti in niti ni