Vse.

Tolaži se s gospodinjsko pametjo če češ… da res ljubiš me lahko prepričaš samo s tem, da se odpoveš vsem drugim ženskam in zgolj ljubiš to, ki te pač noče. Pol pa povej a se gre res za ljubezen ali za strah pred ljubeznijo… Izkoriščaš druge ženske v katerih se prazniš, medtem ko poveličuješ neko ljubezen, ki to sploh ni. Zato meni podtikaš perverzne misli.
Kot sem rekla- izbral si nedosegljivo zato, da se ne rabiš predati in stati v dušo gol eni in edini.
[/quote]
Ne vem, zakaj se bodeš z neko logiko, če ji pa nisi kos. Tole tvojo kavč-psihoanalizo (izbral nedosegljivo, zato da lahko jokcam blablabla) lahko koristno uporabiš kvečjemu v Jani, tam v rubriki Pred poroto al kaj je že bilo, kjer si je Bernarda Jaklin izmišljevala “poroto”, potem so pa to počele študentke.

Zelo ne fer z njene strani. Kaj pa ima ona, kaj je tisto nekaj, kar jo dela tako zelo posebno. Če smem vprašat?
[/quote]

Saj nima ona tega tega. To ima le njegova predstava o njej. To je zaljubljenost. Nima veze z ljubeznijo.

Ne vem, zakaj se bodeš z neko logiko, če ji pa nisi kos. Tole tvojo kavč-psihoanalizo (izbral nedosegljivo, zato da lahko jokcam blablabla) lahko koristno uporabiš kvečjemu v Jani, tam v rubriki Pred poroto al kaj je že bilo, kjer si je Bernarda Jaklin izmišljevala “poroto”, potem so pa to počele študentke.
[/quote]

Ko clovek povelicuje svojo vlogo zrtve, ga nobena logika ne premakne.

Ali pa kar Stalking.

Hvala ti, kolega sotrpin. Očitno je nujno potrebna osebna izkušnja, da lahko razumeš, kaj to pomeni za človeka. Jaz tudi v spolnosti bolj ali manj abstiniram, druge ženske me enostavno ne zanimajo. Okolica sklepa, da sem verjetno gej. 🙂 Kakšni so tvoji načrti s tvojo kraljico? Jo nameravaš pustiti pri miru ali boš še kaj poizkušal?

Nasveti od drugih prihajajo takšni in drugačni, v nekaterih je tudi veliko resnice, vseeno pa drugi takšne situacije ne morejo razumet, pa tudi ni njihova krivda. Tudi jaz ne trdim, da je to normalno, zdravo pa še manj, ampak tako pač je. Ob očitkih, da bi moral odrasti, da samo iščem pozornost, da mi takšno stanje odgovarja, samo razumevajoče molčim. Saj ne morejo razumeti. Vseeno pa nikomur drugemu ne privoščim takšnega pekla.
[/quote]

Resnici na ljubo, ni veliko za naredit. Če druga stran ve zate, za tvoje občutke, za tvoje misli, za tvoje namere, je to največ, kar lahko storiš. Tudi pri sebi dobro vem: čez čas postane črta med zaljubljenostjo in zalezovanjem lahko zelo tenka. Ko apliciram situacijo z druge strani nase, si tudi pod razno ne želim, da bi kdo lazil za mano … več let!
Ampak nekakšno upanje obstaja. To verjamem. Prvo kot prvo, jasno in brez sramu si rečem, da naj se pač zgodi čudež. Nimaš kaj. V končni fazi je določen čudež tudi v tem, ko se drugi ljudje poparčkajo z danes na jutri. Še celo visokoleteči filozofi pravijo podobno, recimo v knjigi Renate Salecl “Perverzije ljubezni in sovraštva” piše: “Za Lacana je dejstvo, da se druga roka pojavi na mestu objekta, čudež, in ne znamenje recipročnosti ali simetrije.” Se pravi, to, da se nekdo zaljubi vate ravno takrat, ko se tudi ti vanj, ni posledica recipročnosti, ampak preprosto čudeža. Pač, srečo imaš, ni druge.
Potem pa ostane še možnost, da se nekoč okoliščine tako spremenijo in skombinirajo, da te bo ta druga oseba ugledala popolnoma na novo in v popolnoma novi luči, in takrat se morda zgodi, da ti vrne ljubezen. Možnosti za to so povsem realne. Kaj pa veš, kako se lahko stvari obrnejo.
Tako da, pač, gremo dalje. Lej, če boš pa na smrtni postelji lahko rekel, kako usrano življenje je bilo, ker se ti ni izpolnila največja želja, ti bo pa tudi prav prišlo, da ga boš bolj z veseljem končal. Se pa strinjam s tabo: če je življenje to, da ti ne da, kar bi ti moralo dati, potem ni vredno, da se ga živi. Naj se življenje zamisli samo nad sabo, ne ti.

Vse.
[/quote]

Ufff.. Veš kako si ene ženske želimo, da smo nekomu kot ti praviš ‘vse’. Želim ti, da najdeš pot naprej. Pogumno in vztrajno. Nikoli ne veš kaj lahko jutri prinese. Če bi jaz odločala, bi rada videla, da dobiš priložnost biti z njo ali vsaj razumeti zakaj te noče in tako imeti ta “zaključek “, da greš lahko naprej. Najtežje je ko ne veš… Ne vem če je prav dajati upanje nekomu, ki ga ne poznaš in ne poznaš zgodbe v celoti, a kot večni romantik rada verjamem v srečen konec in te dni sem bila priča zgodbi stari več kot 20 let. Par, ki ni mogel biti skupaj, se je naključno našel po vsem tem času in bilo je, kot da se nikoli nista pustila. Sedaj sta skupaj in živita svojo pravljico. Torej vse je mogoče…

Globok poklon. Občutek imam, da se tvoja draga ne zaveda najbolje, kaj zamuja. Mogoče pa jo v prihodnosti sreča pamet. Upanje umre zadnje, sanj nama pa tudi nihče ne more vzeti. 🙂

Še obstajate dobri ljudje. Zelo lepo, hvala ti. Mislim, da se bom od zdaj ukvarjal bolj samo še s takšnimi pozitivno mislečimi ljudmi, ki želite dobro celo tistim, ki jih sicer ne poznate. Negativizma je že tako povsod preveč.

Priporočam knjigo Placebo ste vi. Odloči se in se spremeni. Vse se začne pri drugačnem načinu razmišljanja. Čustva sledijo. Pa sem več let zapravil za isto stvar kot ti. Kaj ti ta ženska pomeni? Katera čustva, kaj želiš od nje? Ta občutek ljubljenosti si moraš dati sam. Drug ti ne more dati tega, le kaže ti, kje si ranjen in rabiš zdravljenje. Sam sebi povej to, kar želiš slišati Ne igraj več žrtve. Ti si režiser svojega življenja. Ona je le učiteljica, nauči se in pojdi dalje.

Zakaj lazete? Ne mores sam sebi dati tega, kar ti lahko da partner. Zakaj pa potem uscemo oartnerstvo, ce smo sami sebi dovolj? Ni cudno, da gre svet v maloro, ce to verjamete. In osamljeni so nesrecni.

Tipično razmišljanje gospodinje, ki se je poparčkala z danes na jutri.
Ampak nikjer ne pravim, da je kaj narobe z vašimi gospodinjskimi ljubeznimi. Ne. Samo ko naletite na tak primer, kot je od avtorja, ki že 15 let upa na eno osebo, niste sposobne tega ne razumeti ne podoživeti ne premisliti. Vam se to zdi nerazumljivo. In jaz čisto razumem, da se vam. Ste imele pač srečo, da ste se udobno parkirale … pa ne samo parkirale, ampak da ste tudi sploh sposobne tako z lahkoto duševno sprejeti to dejstvo, da se z lahkoto parkirate z nekom, ki vam je všeč. Še enkrat: tukaj ni čisto nič napačnega! Imate pa pač drugačno duševno konstitucijo, ki vam je omogočila, da ste se lahko udobno parkirale z nekom, ki ste ga spoznale potem, ko ste 3 dni objokovale prejšnjega, ki vas je zapustil. Ne trdim, da je edino zveličavno hirat za nekom 15 let! Sploh ne! Ampak ko naletite na tak primer, reagirate čisto po instinktu gospodinj. Zato tudi avtor pravi, da so vaši nasveti neuporabni, da je vaše “razumevanje” omejeno in so zato tudi vaše sodbe o takem primeru omejene. Ker veliko vas piše tu gor z neke pozicije, kakor da veste vse o življenju, sploh ko gre za odnose: takoj “svetujete”, češ pusti ga/jo, pojdi dalje, ni vreden in podoben bla. To pa govorite samo iz svojega globokega nepoznavanja življenja s tega področja! Sicer pa, kako bi ga poznale, če ste se pa poparčkale z danes na jutri in to je to, sledi štalca, službica in plačica in gremo dalje. Lahko svetujete, kako urediti otroške doklade ali kateri kamp za družine vam je všeč. Ne morete pa reči nič pametnega o primeru, ko je nekdo v nekoga zaljubljen pa magari 15 let. Tega ne razumete, tega ne poznate, v to se niste sposobne vživeti. Samo to hočem poudariti. Ne zanikam pa vaših srečnih gospodinjskih življenj le zakaj bi jih??
[/quote]

Še enkrat, zate je ljubezen samo, če ni uslišana, vse ostalo je parkiranje. Vseeno je, ali po človeku hrepeniš 5 let ali 5 dni.
In ravno zato, ker očitno pišemo taki, “ki smo že nekaj skoz dali v lajfu”, se lahko ob tvojih besedah in ob jadu avtorja samo pomilovalno nasmehnemo. Goethe je napisal mladega Wertherja, parkiral se je pa z gospodinjo in bil zelo srečen z njo. Pa je bil sigurno ene trikrat inteligentnejši od tebe.
V taki zagledanosti, kot jo ujčkata vidva, ni nič plemenitega, vzvišenega, globokega in pametnega, prej obratno, je dokaz, da ne gresta naprej, se ne razvijata, spreminjata, ampak cepetata na mestu kot pokakana malčka. Pri zreli ljubezni in izbiri partnerja ne gre za iskanje ideala in hrepenenje po nedosegljivem, temveč da vzljubiš osebo, ki se ti zdi dovolj dobra. In če si zmožen spoštljivosti, empatije, če imaš čustveno zrelost, potem to osebo ljubiš za vedno. Ljubezen je stvar razumske odločitve, potem ko kemija pove svoje. Vidva sta na stopnji kemije, za razumsko odločitev pa vama manjka stik. Z osebami in z realnostjo. Ti sicer trdiš, da seksaš, ampak kolega, močno dvomim. Kdor seksa, nima časa niti interesa preklikat na tisoče in tisoče internetnih profilov!

Ufff.. Veš kako si ene ženske želimo, da smo nekomu kot ti praviš ‘vse’. Želim ti, da najdeš pot naprej. Pogumno in vztrajno. Nikoli ne veš kaj lahko jutri prinese. Če bi jaz odločala, bi rada videla, da dobiš priložnost biti z njo ali vsaj razumeti zakaj te noče in tako imeti ta “zaključek “, da greš lahko naprej. Najtežje je ko ne veš… Ne vem če je prav dajati upanje nekomu, ki ga ne poznaš in ne poznaš zgodbe v celoti, a kot večni romantik rada verjamem v srečen konec in te dni sem bila priča zgodbi stari več kot 20 let. Par, ki ni mogel biti skupaj, se je naključno našel po vsem tem času in bilo je, kot da se nikoli nista pustila. Sedaj sta skupaj in živita svojo pravljico. Torej vse je mogoče…
[/quote]

Torej par, ki ni MOGEL biti skupaj, in ne en obsedenec in nič krivo dekle?

Dejstvo je, da se tu ne gre za ljubezen, ampak obsesijo, ki vsekakor terja neko dusevno/duhovno/karmicno zdravljenje, ozavescanje in rast.

Iron Maiden… Wasted Years!!

Še enkrat, zate je ljubezen samo, če ni uslišana, vse ostalo je parkiranje. Vseeno je, ali po človeku hrepeniš 5 let ali 5 dni.
In ravno zato, ker očitno pišemo taki, “ki smo že nekaj skoz dali v lajfu”, se lahko ob tvojih besedah in ob jadu avtorja samo pomilovalno nasmehnemo. Goethe je napisal mladega Wertherja, parkiral se je pa z gospodinjo in bil zelo srečen z njo. Pa je bil sigurno ene trikrat inteligentnejši od tebe.
V taki zagledanosti, kot jo ujčkata vidva, ni nič plemenitega, vzvišenega, globokega in pametnega, prej obratno, je dokaz, da ne gresta naprej, se ne razvijata, spreminjata, ampak cepetata na mestu kot pokakana malčka. Pri zreli ljubezni in izbiri partnerja ne gre za iskanje ideala in hrepenenje po nedosegljivem, temveč da vzljubiš osebo, ki se ti zdi dovolj dobra. In če si zmožen spoštljivosti, empatije, če imaš čustveno zrelost, potem to osebo ljubiš za vedno. Ljubezen je stvar razumske odločitve, potem ko kemija pove svoje. Vidva sta na stopnji kemije, za razumsko odločitev pa vama manjka stik. Z osebami in z realnostjo. Ti sicer trdiš, da seksaš, ampak kolega, močno dvomim. Kdor seksa, nima časa niti interesa preklikat na tisoče in tisoče internetnih profilov!
[/quote]

Ojoj, kakšno fefljanje pa je tole zdaj?
A ti ni jasno, da mi za takele gospodinjske nasvete (“vzljubiš osebo, ki je dovolj dobra”, ja, saj mi je jasno: dovolj dobra za štalco postavt pa okol hiše popedenat) dol visi. Kaj pa, če bi še jaz malo popsihologiziral in rekel, da tako burno gospodinjsko reagirate zato, ker prepoznavate, da se same le niste dovolj potrudile (in si niste upale) za koga boljšega in ste se pač parkirale le pri “dovolj dobrem”, zdaj ste pa priča drugim, ki si pa to upajo. In po kleni slovenski navadi tiščite druge dol: če jaz nisem zmogla, pa tudi drugi ne bodo! Klene slovenske gospodinje, ni kaj.
In kaj to meni, če ti dvomiš, da jaz seksam?? Nazadnje se vedno izkaže, da imate še najbolj izkrivljene, nerealne in perverzne predstave prav takele moralizatorske gospodinje!

Obsesija, ne pa zaljubljenost. Vsaj 10 od teh 15-ih let, če ne še kakšno več. Dobro si zablodil, ni kaj.

Pred 15 leti mu ga je ena dobro potegnila in zato od takrat travmira

Ne vem, zakaj se bodeš z neko logiko, če ji pa nisi kos. Tole tvojo kavč-psihoanalizo (izbral nedosegljivo, zato da lahko jokcam blablabla) lahko koristno uporabiš kvečjemu v Jani, tam v rubriki Pred poroto al kaj je že bilo, kjer si je Bernarda Jaklin izmišljevala “poroto”, potem so pa to počele študentke.
[/quote]
Kavč psihoanalizar si očitno ti, kajti jaz ne bi nikdar rekla kaj šele pomislila na kaj takega, kar si ti avtorju povedal: “Če je življenje to, da ti ne da, kar bi ti moralo dati, potem ni vredno, da se ga živi. Naj se življenje zamisli samo nad sabo, ne ti.”
Ti to resno? Avtor jemlje antidepresive zaradi svoje nesrečne zaljubljenosti, hodi k psihologom, psihiatrom, strokovnjakom zaradi svoje nesrečne zaljubljenosti.. njemu življenje že tako vredno ni, da si to počne. Niti se nima rad, da si to počne.

pa mi povej, ti ki jo “ljubiš” a pravzaprav jo niti ne poznaš zares (torej ljubiš le svoje fikcije o njej)- ko bi ona pred teboj stala v dušo gola, se ti pokazala taka kot je- bi res zate še bila angel, bi jo res ljubil tako kot jo “ljubiš” še nepoznano? Ali zgolj še ena ženska več, na katere pač očitno gledaš kot potrošni material, če si jih toliko že dol dal (torej ti si tisti ki leta s cveta na cvet)… srček pa varno zaklenjen pred pravo ljubeznijo saj “ljubi” nedosegljivo… ne sekiraj se, to ste pač novodobni moški, vas je dosti…

Ker ljubezen je v nas. Sreča je v nas.
In tisti ki ima sebe rad, ne bo življenja metal stran v obliki nedosegljive kvazi ljubezni, ob tem pa izkoriščal druge za sex ter ne bo za svojo srečo zadolževal nekoga zunaj sebe.
Tako da- to je le tvoja krinka in zaščita pred resnično ljubeznijo.
Kaj se ti je dogajalo tekom odraščanja in kako si si to razložil?

Skratka narobe svet… ker v sosednji temi, sicer je dosti takih tem, pa ženska joka nad enim takim, ki ji srce ne odpre in jo ima samo za fukec… verjetno tudi ta tip “ljubi” nedosegljivo, ker ga je enostavno strah ljubezni…

Ok. Nekdo je nesrečno zaljubljen 15 let. Pa kaj. Mene bolj zanima, zakaj je taka izjava povzročila toliko agresivnih odzivov pri ljudeh? Saj konec koncev, kaj pa mi vemo kako, zakaj…pri nekom drugem se to dogaja. Lahko pa mi vsi vi, aktivni v tej temi, odgovorite, res me zanima, zakaj ste tako agresivno in žolčno reagirali? Kaj vas je tako podžgalo? Kaj je tako spornega pri izjavi, da nekdo ljubi 15 let osebo, ki ga noče? Zakaj vas to tako boli? Zakaj bi odpravili ta položaj z vsemi sredstvi? Pa naj ljubi še naprej, pa kaj pol če trpi? Zakaj vas to tako provocira?

Jaz bi v tem primeru bolj rekel, da tip niti ne ve, niti nima predstave, kaj ljubezen je. Ne gre toliko za strah, ampak bolj za to, da se zadeve napačno loteva, povsem napačno oziroma se je niti ne loteva. Sigurno je tudi prisoten strah do dolečnih stvari, bolj nezaveden, ampak očitno je, da niti ne ve, kaj ljubezen sploh je.

Ljubezen pa je, kaj? Samo to, kar ti misliš, kar ti priznavaš? Vse, kar je drugače, je bolno, je stvar psihiatrije. Kaj pa bi se zgodilo, če nekdo reče, da pač tako je? Kaj se ti zruši, katera tvoja slika o ljubezni?

Jaz bi v tem primeru bolj rekel, da tip niti ne ve, niti nima predstave, kaj ljubezen je. Ne gre toliko za strah, ampak bolj za to, da se zadeve napačno loteva, povsem napačno oziroma se je niti ne loteva. Sigurno je tudi prisoten strah do dolečnih stvari, bolj nezaveden, ampak očitno je, da niti ne ve, kaj ljubezen sploh je.
[/quote]
Ah, kje.. on si je njo le izbral, ker je pri roki, on se ni za njo odločil. Ker če bi se odločil za njo, bi dal jasno in glasno to za vedet tako njej kot vsemu preostalemu svetu, da je ona z njim in on z njo, brez kakršne koli dvoumnosti. Tako pa je ona tista ki daje pobudo za vse že od samega začetka in brezveze nori, ker on zanjo čas nima, za druge pa ga ima. je čisto dovolj zgovorno kaj in kako..
No, vsaj ne piše da je na antidepresivih zaradi tega.. tule avtor pa je že resno naškodil svoje zdravje zaradi… no nedosegljive… Hočem reči, da ni vredno se uničevati zaradi nekoga, ki te pač noče. In vztrajat v tem ni dejanje ljubezni ne do sebe ne do nje.

Veliko moških naredi samomor/tudi umor tarče zaradi nesrečne zaljubljenosti, to pa je resen problem. In nihče me ne bo prepričal da se je šlo za ljubezen. Kajti ljubezen neguje, ne uničuje.

Ah, kje.. on si je njo le izbral, ker je pri roki, on se ni za njo odločil. Ker če bi se odločil za njo, bi dal jasno in glasno to za vedet tako njej kot vsemu preostalemu svetu, da je ona z njim in on z njo, brez kakršne koli dvoumnosti. Tako pa je ona tista ki daje pobudo za vse že od samega začetka in brezveze nori, ker on zanjo čas nima, za druge pa ga ima. je čisto dovolj zgovorno kaj in kako..
No, vsaj ne piše da je na antidepresivih zaradi tega.. tule avtor pa je že resno naškodil svoje zdravje zaradi… no nedosegljive… Hočem reči, da ni vredno se uničevati zaradi nekoga, ki te pač noče. In vztrajat v tem ni dejanje ljubezni ne do sebe ne do nje.

Veliko moških naredi samomor/tudi umor tarče zaradi nesrečne zaljubljenosti, to pa je resen problem. In nihče me ne bo prepričal da se je šlo za ljubezen. Kajti ljubezen neguje, ne uničuje.
[/quote]

Tega ravno ne razumem. Zakaj bi objokoval 15 let za nekom, za katerim nimaš časa. To ne more iti skupaj, čeprav ni čisto nemogoče (pri ljudeh je itak vse možno). Nekaj si pomešal(a). 🙂

Itak, če ste pa trde kot granit. Dedci se navežemo na človeka, babe pa na bajto. Poglej kaj je po ločitvah. Ja, kot psi ina mačke smo:-)) Ženska romantika spada v Zvitorepca, moška pa v črno kroniko.

Tega ravno ne razumem. Zakaj bi objokoval 15 let za nekom, za katerim nimaš časa. To ne more iti skupaj, čeprav ni čisto nemogoče (pri ljudeh je itak vse možno). Nekaj si pomešal(a). 🙂
[/quote] Ker mu paše. Nekateri rabijo biti nesrečni, da so lahko srečni. A misliš da je: mene je meni včasih tako žal, padel iz lufta?