Ženska, ki ve kaj hoče, je pravi magnet za moške?
Torej kot rečeno: “presnečenja” in “skrivnosti” delujejo v najstniški romantiki in šund romanih. S čemer ste začeli, kot “utemeljeni resnici” na prvi strani te teme.
[/quote]
Skrivnostnost ni nic drugega, kakor pozabljen namen. Pogosto smo temu prica pri verskih in drugih kolektivnih ritualih, ki so ohranili bolj ali manj zgolj formo, ne pa tudi vsebine.
Vsa ta debata je zacinjena z mitom neodvisnosti. V nasih zviljenji ravnamo po treh (spet!) vzorcih: prilagajanje okoliscinam, obvladovanje okoliscin in manipuliranje okoliscin. Razmerju izrazenosti teh treh vzorcev pri posamezniku recemo znacaj. Kombinatorika nam v grobem da 12 + 1 kombinacij. To je simbolika Jezusa in 12 apostolov, … vse do 12 astroloskih znamenj in 13. kacjenosca. Itd.
Imeti samega sebe rad v resnici naj ne bi pomenilo nicesar drugega, kakor sprejeti samega sebe in posledicno ozavestiti pomen (vrednost) drugega kot meni komplementarnega. Udejanjati moje sposobnosti morem skozi razlicne vloge, vse dokler te kolikor toliko ustrezajo mojemu znacaju (torej tistemu, kar me notranje motivira). In dokler sem notranje motiviran, ne cutim potrebe, da bi si zelel biti (postati) drugi, saj udejanjam tisto, kar sem (יהוה).
Kadar pa vstopamo v odnose zgolj na podlagi vsecnosti pa je skorajda neizbezno to, kar opisujes, saj smo motivirani od zunaj (s tistim, kar nam je na drugem vsecno), kar pomeni tudi vsaj omejen rok trajanja.
[/quote]
Saj jaz govorim o predzadnjem odstavku, ravno o tem, da tvoje početje mora biti v osnovi bazirano ali izvajano na tvoji lastni ljubezni do sebe in ljubezni do tega, kar počneš in ne na osnovi “žrtvovanja”, ali “samo” ljubezni do drugega (ali všečnosti, kot praviš).
Ravno to je osnova za kvalitetno funkcioniranje na dolgi rok.
Ti si to čist obrnil na glavo. 🙃
Ne. Delujejo tudi v reali, drugače ta “romantika ” ne bi bila tako zelo brana. Še najstnik prepozna v tem nek ideal, torej deluje. Če je ta ideal dosegliv, oziroma v kolikšni meri, je seveda čisto druga pesem, ni ga pa mogoče čisto zavreči.
Na kupe takih idealov nam predstavlčja literatura – v končni fazi lahko začnemo z monogamijo – ki pravzaprav tudi niso zacementirane v večnost.
[/quote]
Rumeni tisk, kot sodobnejša različica “fejk news” je torej najvišji ideal, ker so številke bralcev visoke.. in ker se že najstniki nad tem navdušujejo?
Najstniški ideali ne vzdržijo realnega življenja, ker bi se jim drugače reklo: človeški ideal.
Da pa so gospodinje ostale zataknjene znotraj najstniškega ideala je pa drug problem.. ki potem (žal) daje prav vsem desničarskim trolom.
Saj jaz govorim o predzadnjem odstavku, ravno o tem, da tvoje početje mora biti v osnovi bazirano ali izvajano na tvoji lastni ljubezni do sebe in ljubezni do tega, kar počneš in ne na osnovi “žrtvovanja”, ali “samo” ljubezni do drugega (ali všečnosti, kot praviš).
Ravno to je osnova za kvalitetno funkcioniranje na dolgi rok.
Ti si to čist obrnil na glavo. 🙃
[/quote]
Malo me je morda zavedlo volkcevo pisanje, ki trdi, da pises o svobodi izbire, kar je diametralno nasprotno sprejemanju danega. Se opravicujem.
Govoriti o svobodi izbire bi bil oksimoron. Lahko, da je tebi dano tako razumeti, jaz ne.
Kakor je moc razbrati, jo privzame. Menda k temu znatno pripomore serotonin.
[/quote]
Oksimoron za tistega, ki rade volje druge pusti v njihovih vlogah zgolj, da ohranja svojo.
Adolf je nujno potreboval Žide, da je lahko gospodaril. Podobno manipulativen partner z veliko pomočjo religije, priklene partnerja v tradicionalno vlogo žene ali moža.
Ljudje, ki ljubijo, pa drugemu pustijo svobodo.. sprejmejo drugačnost od tradicionalne vloge.. ljubiti je sprejmati človeka takšen kot je ter spoštovati njegovo RAZLIČNOST.
Da je ženska kar zadovoljna s točno tisto vlogo, ki smo ji določili je pa dejansko OKSIMORON.
Ena velikost čeveljev za vse. Ženske 38, moški 44.
Rumeni tisk, kot sodobnejša različica “fejk news” je torej najvišji ideal, ker so številke bralcev visoke.. in ker se že najstniki nad tem navdušujejo?
Najstniški ideali ne vzdržijo realnega življenja, ker bi se jim drugače reklo: človeški ideal.
Da pa so gospodinje ostale zataknjene znotraj najstniškega ideala je pa drug problem.. ki potem (žal) daje prav vsem desničarskim trolom.
[/quote]
Ne, ideal so zato, ker so prestale in še kar prestajajo zob časa, tja od Homerja naprej.
Ženska ki ve kaj hoče, je magnet za moškega ki isto to hoče, drugače le izziv, da stre trd oreh, ji dokaže da on bolje ve od nje kaj ona hoče… na ta račun slišiš marsikaj (bogami oni že vedo hehe), a jasno in glasno rečem, da si želim ob sebi zvestega moškega, ki me ljubi, jaz pa njega, 100{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} predanega, ki bo pred menoj stal v dušo gol in se ne bo skrival pred mano (skrivnosti niso niti malo privlačne, kažejo le na nekoga ki se noče predati popolno), je pošten človek, mi bo tudi vizualno privlačen in seksipilen, je aktiven ne pa da rad poseda pred tv ali po lokalih.. enake vrednote so še kako pomembne za sodelovanje, sodelovanje pa je ključno, saj določa potek poti (vzajemno uživanje drug ob drugem ali podjebavanje/ prepiranje/vsiljevanje svojega prav za prevlado..), kako bo kdo živel svoje življenje pa sam o tem odloča.
Ja, ženska hoče zlato.. moški ima zlato. Oba happy 🙂
(Tudi že večkrat omenjena knjiga zakoncev Barbare in Allena Pease govori o tem, da so takšna “ekonomska” partnerstva lahko stabilna.)
Večji del ljudi pa si želi še veliko drugega, različnega.. ki pa se spreminja skupaj z ljudmi.. zato nekih fiksnih vlog ni. Je le veliko prilagajanja, kompromisov in konsenzov.
Zato je “vedeti, kaj hočeš” paradoks.. ker tega praktično nihče ne zna, niti ne ve (izjema zlatokopke).
Problem pa je, da je “podjebavanje/ prepiranje/vsiljevanje svojega prav za prevlado” lahko izredno sofisticirano, podprto s strani družbe, religije.. kaj kateremu spolu “pripada”.
“Največji sovražnik svobode, je zadovoljen suženj”.. se vsake toliko pojavi grafit na zidu.
Izmotavanje.
Namerno, da ni potrebno odgovoriti ali drugemu dopuščamo biti, kar je..
[/quote]
Nikakor izmotavanje. Nasprotno. Jaz ves čas izhajam iz tega, da se drugega obravnava kot komplementarnega in se ga torej tudi neguje, da more udejaniti svoje spodobnosti. Ne projeciraj name lastnega nerazumevanja tvarine.
Ja, ženska hoče zlato.. moški ima zlato. Oba happy 🙂
(Tudi že večkrat omenjena knjiga zakoncev Barbare in Allena Pease govori o tem, da so takšna “ekonomska” partnerstva lahko stabilna.)
Večji del ljudi pa si želi še veliko drugega, različnega.. ki pa se spreminja skupaj z ljudmi.. zato nekih fiksnih vlog ni. Je le veliko prilagajanja, kompromisov in konsenzov.
Zato je “vedeti, kaj hočeš” paradoks.. ker tega praktično nihče ne zna, niti ne ve (izjema zlatokopke).
Problem pa je, da je “podjebavanje/ prepiranje/vsiljevanje svojega prav za prevlado” lahko izredno sofisticirano, podprto s strani družbe, religije.. kaj kateremu spolu “pripada”.
“Največji sovražnik svobode, je zadovoljen suženj”.. se vsake toliko pojavi grafit na zidu.
[/quote]
Nesmiselno je živeti življenje v večnem prilagajanju, kompromisih in konzenskih.
Kjer je preveč prilagajanja to pomeni le, da sta si preveč različna, da bi lahko lepo sodelovala drug z drugim.
Pošten človek nima kaj delat z goljufom, toleriranje v to smer je čisti nesmisel, saj bi s tem izdal sebe, isto pri zvestobi, pri stanju v dušo gol, ko se en odpre, drugi pa se skriva itd…
Malo me je morda zavedlo volkcevo pisanje, ki trdi, da pises o svobodi izbire, kar je diametralno nasprotno sprejemanju danega. Se opravicujem.
[/quote]
Tema je zašla na rahlo drugo področje.
Sprejemanje danega ravnotako mora bazirati in funkcionirati v osnovi iz iskrene ljubezni do sebe in tega kar počnemo.
Notranje ni dovolj, če si motiviran zgolj in samo iz ljubezni do drugega.
Kratkoročno ali začasno ja, za ponavljajoča dejanja na dolgi rok, ne.
Svoboda izbire naj zato ne bi bila diametralno nasprotna, ampak vkonponirana v sprejemanje danega.
Kot so tudi kompromisi.
Zato se vračam na začetek, ženska lahko “ve kaj hoče” tudi v vlogi, ki jo navajaš (gospodinji, skrbi za dom, družino, otroke), če je to vlogo samostojno izbrala, iz notranje ljubezni do sebe, do te vloge. Temu lahko potem sledi, se lahko gradi sprejemanje danega.
Nikakor izmotavanje. Nasprotno. Jaz ves čas izhajam iz tega, da se drugega obravnava kot komplementarnega in se ga torej tudi neguje, da more udejaniti svoje spodobnosti. Ne projeciraj name lastnega nerazumevanja tvarine.
[/quote]
Torej govorimo o isti stvari (z izjemo nekakšnih projekcij o katerih ni govora, temveč prej o drugačni uporabi besed).
Bom pa vedno dvomil, da se raznolik in bogat človek – v smislu razgledanosti, razmišljanja, pisanja “zadovolji” s partnerjem, ki mu je dovolj večna “gospodinjskost”.
V takšnem primeru nekaj ne štima.
Nesmiselno je živeti življenje v večnem prilagajanju, kompromisih in konzenskih.
Kjer je preveč prilagajanja to pomeni le, da sta si preveč različna, da bi lahko lepo sodelovala drug z drugim.
Pošten človek nima kaj delat z goljufom, toleriranje v to smer je čisti nesmisel, saj bi s tem izdal sebe, isto pri zvestobi, pri stanju v dušo gol, ko se en odpre, drugi pa se skriva itd…
[/quote]
Točno zaradi tega (boldano, tvoj stavek zgoraj) tudi izhajam, da je potrebno stvari početi iskreno iz ljubezni do sebe in tega kar počneš in ne SAMO zaradi drugih oz SAMO ljubezni do drugih (v stilu “žrtvovanja”, superiornosti, igranja tradicionalnih vlog, vzgoje ipd.).
Oksimoron za tistega, ki rade volje druge pusti v njihovih vlogah zgolj, da ohranja svojo.
[/quote]
Tokrat sodis iz lastne omejenosti. Nikjer nisem zapisal, da mora zenska kakorkoli zavzeti vlogo napram moskemu (in obratno). Pravim zgolj: ne zelim se pecati z zenskami, ki ne razmisljajo podobno kot jaz in zelim ziveti v skupnosti z zensko, ki razmislja podobno kot jaz. Torej ne izbiram, temvec sprejemam. Poleg tega govorim o vlogah (v mnozini), kakor tudi o dinamiki in spremenljivosti vlog in moral.
In na koncu je tukaj se “gaus”. Ta pravi, da je v prazgodovini vecina zensk bila nabiralk (za kar so tudi bolje fizionomsko opremljene) in moskih lovcev. Sem ter tja se je zgodilo tudi obratno (Sigma 1) in potem pridemo se do neprimernih za razplod (Sigma 2). Zato so zenske otroke vzgajale (jih naucile prilagajanja okoliscinam), moski pa urili v vescinah (jih ucili obvladovanja okoliscin). In to nam je ob pomoci zmoznosti predstave neobstojecega (razuma) omogocilo prezivetje kot primerjalno sicer inferiorni vrsti.
Udobje danasnjega casa nam sicer res v mnogocem daje utvaro odsotnosti nevarnosti. A je tudi (dobesedno) pot v pogubo. Prebivalstvo narasca, a ne na racun udobja. V coni udobja upada. Drasticno.
Točno zaradi tega (boldano, tvoj stavek zgoraj) tudi izhajam, da je potrebno stvari početi iskreno iz ljubezni do sebe in tega kar počneš in ne SAMO zaradi drugih oz SAMO ljubezni do drugih (v stilu “žrtvovanja”, superiornosti, igranja tradicionalnih vlog, vzgoje ipd.).
[/quote]
Seveda iskreno, zato nekdo, ki je pošten ne bo z goljufom, ki je zvest ne z varalico itd… ker bi tako šel preko sebe, sebe izdal, to pa ni ljubezen do sebe, ta pa je temelj za ljubezen do drugega.
Točno zaradi tega (boldano, tvoj stavek zgoraj) tudi izhajam, da je potrebno stvari početi iskreno iz ljubezni do sebe in tega kar počneš in ne SAMO zaradi drugih oz SAMO ljubezni do drugih (v stilu “žrtvovanja”, superiornosti, igranja tradicionalnih vlog, vzgoje ipd.).
[/quote]
Ja.. saj, to je to čemur se DdP izogiba že ves čas.. pa je paradoksalno sam posatvil to vprašanje:
In ko smo mu nakazali veliko verjetnost, da temu ni tako.. je zavil v pesniško izrazoslovje izmotljivosti – “Šta je pjesnik s time htio da kaže?”
(Sicer njegova dokaj pogosta taktika, ko se ga stisne v kot z argumenti – presedla na “nerazumljivščino”).
Trdim dokaj enostavno in razumljivo vsem: “Ženska, ki je zadovoljna zgolj v vlogi žene in matere, je mitološko bitje.”
Lahko je s tem res zadovoljna v delu svojega življenja (hormoni in to..), ne more biti pa v celotnem življenju!
Ljudje smo več kot zgolj stereotip spolne vloge.
Tokrat sodis iz lastne omejenosti. Nikjer nisem zapisal, da mora zenska kakorkoli zavzeti vlogo napram moskemu (in obratno). Pravim zgolj: ne zelim se pecati z zenskami, ki ne razmisljajo podobno kot jaz in zelim ziveti v skupnosti z zensko, ki razmislja podobno kot jaz. Torej ne izbiram, temvec sprejemam. Poleg tega govorim o vlogah (v mnozini), kakor tudi o dinamiki in spremenljivosti vlog in moral.
In na koncu je tukaj se “gaus”. Ta pravi, da je v prazgodovini vecina zensk bila nabiralk (za kar so tudi bolje fizionomsko opremljene) in moskih lovcev. Sem ter tja se je zgodilo tudi obratno (Sigma 1) in potem pridemo se do neprimernih za razplod (Sigma 2). Zato so zenske otroke vzgajale (jih naucile prilagajanja okoliscinam), moski pa urili v vescinah (jih ucili obvladovanja okoliscin). In to nam je ob pomoci zmoznosti predstave neobstojecega (razuma) omogocilo prezivetje kot primerjalno sicer inferiorni vrsti.
Udobje danasnjega casa nam sicer res v mnogocem daje utvaro odsotnosti nevarnosti. A je tudi (dobesedno) pot v pogubo. Prebivalstvo narasca, a ne na racun udobja. V coni udobja upada. Drasticno.
[/quote]
Kako veš, da ne sodiš, da sodim?
Točno zaradi tega (boldano, tvoj stavek zgoraj) tudi izhajam, da je potrebno stvari početi iskreno iz ljubezni do sebe in tega kar počneš in ne SAMO zaradi drugih oz SAMO ljubezni do drugih (v stilu “žrtvovanja”, superiornosti, igranja tradicionalnih vlog, vzgoje ipd.).
[/quote]
Spet predpostavka, ki temelji na mitu. Tradicionalne vloge temeljijo na veri. Tradicija ni nic drugega, kakor zbir obrazcev, ki se izkazejo kot delujoci, ucinkoviti (za prezivetje). Tvoje predpostavke pa bazirajo na presezku demokracije (izenacevanju). Da bi razumeli moderno dinamiko odnosov in vse njene zmote, bi se morali zavedati absurda, da je podstat nase celotne kulture bazirana na manipuliranju zalog hrane (omejevanju dostopa do virov). Na ta nacin se iz razlicno sposobnih ustvarja razlicno svobodne posameznike. To je vsa srz svobode.
Gledati na Tradicijo zviska pomeni zgolj nerazumevanje osnov medcloveskih odnosov. Odsotnost empatije, kot bi se temu moderno reklo. Narcisoidnost. In kar je se bodobnih izrazov, ki jih izumljamo. Zgolj zato, da opisemo preprost pojav “odrezanosti od korenin”.