Takega terorja ne bo nihče spoštoval Monča al kaj je. Dosegla boš le, da odletiš. Boš sama zmogla? Heh. In res, celo priznava izživljanje. Pa spoštovanje potem pade kot hruška iz drevesa. 😆🤣😅😅😅😅😅😅 Sem že kakšne boljše izjave prebrala. Močna, ti nisi primerna za šefovanja. Teror si pelji domov. 🤷‍♀️

Ne se toliko obremenjevat z mano. Dajte odgovoriti in z izkušnjami ali nasveti pomagati avtorici teme.

Nikoli nebi prenašal take šefice kot je ta Monča. Grem prvi dan, ko bi začutil, da bi se kdo spravil name.
Tile novodobni šefi in šefice si domišljajo, da so bog in batina in si posledično lahko marsikaj dovolijo. Nezakonito trgajo od plače, kričijo, namenoma dajejo zajebano delo, ko je konec delovnega časa pa daj še to in ono, pa pridi v soboto, …… jebite se novodobni kapitalisti, sami si delajte.

Samo 2 leti si izvajala mobing? Ti nisi čisto jasna. Tožim te tako, da bi firmo zaprla. In ne išči opravičil. Fuj, res, eni ste podn od ljudi. Btw sem podjetnica. Pri meni tega ni.

Prebrala sem vse vaše komentarje. Nikakor pa mi ni všeč ravnanje Monće. Sama imam takšno šefico, kot je Monća. Pri njej najebamo vsi, najhuje pa je, ker ne prenese Slovencev. Me prezira, ” jeba” obtožuje, da nečesa nisem naredila. Pa sem naredila in ji to tudi dokažem, da ima to vse narejeno saj je dobila po e-pošti. Vedno znova in znova. Začetek meseca ji pošljem, ona nič ne odgovori, potem pa mi konec meseca najeda, da zakaj nisem naredila. In ko ji ponovno pošljem je vse okej. To mi gre pri njej najbolj na živce.

Imam občutek, da bi ta šefica zelo rada, da bi jaz začela konflikt in bi iz tega nastala cela drama. In ker sem pač tak karakter, da sem tiho se to dogaja neprestano. Si pa res ne upam ji kaj rect, ker potem sem ga pa res najebala in bo z lažmi dosegla svoje, da me bo očrnila. Ne prestavno komentira moje delo, da ni zadovoljna. In enkrat sem ji pa rekla, naj mi da potem oceno 3 namesto 5. To me najbolj boli, ko neprestano jebe in daje napačna navodila. Zanalašč mi noče dati pisnih navodil, da potem ni dokaza. Ona me poklice in rece… Naredi to in to. In seveda jaz naredim narobe, kljub temu da jo pisno vprašam če je res to pravilno in na to redko dobim odgovor. Potem pa ko je zadeva narobe narejena me pred celim kolektivom očrni in rece: poglejte kaj je spet naredila…. No to je pa v JS s takimi delamo in se borimo iz dneva v dan, dokler ne pristanemo na tabletah ali štriku.

O drugih sodelavcih pred mano govori žaljivo, in verjamem da tudi mene obrekuje pred drugimi. Na žalost imamo take osebke za šefice, ki res niso material za to poslanstvo.

No kako pa vi rešujete s šefom, če vas jebe na tak način? Mu to poveste?

Jap, bodi pravična in poštena. Če kakšen naredi napako, se z njim pogovori. Če ti kakšen nagaja nalašč…ja, tukaj nastopi pa problem. A ponavadi pomaga, če s takim delaš strogo po pravilih.

So pa nekatere ženske kot šefice strašanske pra’sice (in to predvsem do žensk).

Ni enostavno biti med direktorjem in zaposlenimi, saj so velikokrat zahteve večja od realizacije.
Jaz nisem direktno povezana z delavci, povezana sem z njimi le kot kadrovik.
Povem vam, koliko različnih ljudi pride na razgovor za delo, kaj vse obljubljajo, z vsem se strinjajo. Pol leta še nekako gre, nato pa pri večini prepoznaš kvalitete pravega delavca.
Občasno se najdejo kakšni, ki jim je bonton španska vas. V zacetku decembra smo dali 10 delavcev na čakanje, 7 od teh je odločitev sprejela na nivoju vzgojenih ljudi, 3 pa so bili prav obupni, ko so prišli v pisarno, namesto posamično, ampak kar vsi naenkrat, so začeli kričat, žalit, zmerjat z vsemi mogočimi zmerljivkami, groziti, ….. S takimi res nočem imeti opravka in naredila bom vse, da se nikdar več ne vrnejo nazaj. V tem segmentu razumem Monćo in ji dam prav, da se kakšnega delavca preizkusi na različne načine, da se lahko ugotovijo njegove kvalitete.

Imam izjemno slabe izkušnje s šeficami. Sem pozitivna, delovna, nasmejana, profesionalna, ampak vseeno ni bilo okej. So ljubosumne.
Šefice so pra.sice rade bi da delaš kaj pod mizo, mimo zakonov. Temu sem se odločno uprla. Raje imajo lažniv, prilizovalski kader, od tega bo imela koristi in žrtev, če bo kaj narobe.
Zelo malo je šefic, ki so profesionalne in korektne.
Te so samo na področju, kjer se ne da kaj šmuglat zase ali za firmo.
Povsod, kjer sm imela šefa ni bilo teh težav. Že par let imam šefa oziroma direktorja in je strog, delo dtrokovno kot zahteva, brez pardona. Lahko poveš kaj te moti, toda ne brez podanih temeljev in obrazložitev.
Posluša, razmisli in pove svoje. Večinoma dogovor dober za oba.
Najvažnejše kar je je to, da nas sedaj v času, ki ni dober za podjetje, on pokliče in nas bodri. Čeprav je zanj zelo težko obdobje obdržati podjetje.
Se bori za delavce in firmo.
Marsikatera pras.ica bi nas poslala raj na zavod da bi imela rdece umetne nohte in novo torbico ter sveda avto.
Zato moj glas za šefa.

Jaz imam tudi sefico.

Najbolj nataknjena je ko je polna luna, ali ko ima pms. Obcasno vrsi mobing nad mano, ce dobro pomislim, ideje ima stalno, realizirat jih pa sama ne zmore v celoti.
Ceprav letos je dobila zasluzeno kazen.
Ko so ji stacune z novoletno klozovno zaprli.

Ker ne veš kaj je to preizkusna doba, uvajanje v delo, ne znaš oceniti delovne sposobnosti. Tako kadrovnico sem jaz že nagnala. Pa še priznaš da so zahteve večje od realizacije. Kdo je torej pravi krivec?

Ker ne veš kaj je to preizkusna doba, uvajanje v delo, ne znaš oceniti delovne sposobnosti. Tako kadrovnico sem jaz že nagnala. Pa še priznaš da so zahteve večje od realizacije. Kdo je torej pravi krivec?
[/quote]

Ne mi nekaj na pamet bluzit. Jaz s proizvodnim procesom nimam nič. Z delavci je pa tako, sto ljudi, sto čudi.

Ne mi nekaj na pamet bluzit. Jaz s proizvodnim procesom nimam nič. Z delavci je pa tako, sto ljudi, sto čudi.
[/quote]

Kaj si pričakovala zahvalo, ker jih je firma dala na čakanje? Ne vem, kakšno izobrazbo imaš, a veliko kadrovnikov je priučenih in ker nimajo ustreznih znanj in veščin, se pritlehno maščujejo. Namesto da bi bili rešitev problema, se z mobingom znašajo nad delavci.

Odpravnina je drobiž. Prvo leto zaposlitve mu sploh ne pripada, potem pa za vsako leto samo ena petina osnovne mesečne plače. In za take bedne fičnike se gredo neke psihološke vojne? Pripravljeni so nekoga, ki jim ne ustreza, gledati mesece ali celo leta, mu redno plačevati polno plačo, da bi prišparali tistih usranih nekaj sto evro pri odpravnini? A to se bolj splača?
[/quote]

Se strinjam, da jo to drobiž, zato tudi pomanjševalnica v prejšnjem postu. Je pa še nekaj drugega v ozadju. Ego. Ko šefu/delodajalcu raniš ego, se ti ne obeta nič dobrega. Torej se ne gre za denar, ampak bolj za princip, češ da so oni na koncu zmagali, ker je delavec sam dal odpoved.

Težko je biti do vseh vedno stoprocentno pravičen. Tega ni niti v družinah, vedno enemu otroku malo bolj popustimo.
Jaz se držim nekaj pravil, ki so se v teh letih pokazala dobra.
Sklepam korekten odnos, ki je še vedno v mejah podrejeni – nadrejeni, ne sklepam pa prijateljstev. Zame ni nobenega druženja zunaj firme, nobenega privat rajanja, nobenege tožakanja, kreganja ne dovolim.
Z vsakim se pogovorim na 4 oči in če je treba zdraharje soočim. Ne prenašam skrivanja informacij, šlampastega mentorstva.
Trda koža. To je pomembno. Razumem, da so otroci pogosto bolani, a jasno povem da imajo dva starša. Razumem, da ima nekdo zakonske težave, a zato ne more non stop zamujati in viseti na privat telefonu.
Fantje in dekleta morajo med seboj imeti korekten odnos. Ni treba, da se imajo radi, pričakujem pa, da njihov odnos do dela in sodelavcev ne vpliva na kolektiv.
Vsi delavci imamo pravico do malice, pravico do wc-ja, pravico poklicati domov, če so otroci ok. Ne prenesem pa čik pauze. Lahko pokadiš zjutraj na parkingu pred začetkom dela, lahko greš pokadit v času malice, po šihtu zaradi mene lahko še eno uro vlečeš, čik pauze pa pri meni ni. Ker nikoli niso 5 minut, ker nikoli ni samo ena, ker smrdi celo nadstropje. Torej, kajenje je tvoja pravica, vendar ne v mojih prostorih.
Najbolj pomembno pa je, da pravila veljajo za vse in da so vsa navodila jasna in za vse enaka. Pa vsi se morajo zavedati, da tudi najboljši delavec, če je špilferderber, dobi minus točke pri meni.
V bistvu moraš takoj, ko sprejmeš vodilni položaj, z vsemi prijateljicami razčistiti, da se bo zdaj odnos moral malo spremeniti in da boš postavila pravila, ki se jih boste vsi, vključno s tabo držali.
Nihče pa ni popoln, vsi delamo napake, eni so nam bolj simpatični kot drugi … Avtoriteta, ki jo pridobiš v začetku, te bo spremljala naprej.
Če se zmotiš, se opraviči, če narediš krivico, se z dotičnim pomeni in popravi, imej mesečne kratke sestanke, da si na tekočem z delom in problematiko.
Ne dovoli, da se podrejeni vtikajo vate, v tvoje odločitve, v tvoja pravila ali hodijo preko tebe na višjo inštanco.
Včasih pa se bo kdo moral spremeniti ali tudi oditi.
Pa veliko sreče ti želim.

Pred leti sem imela tako šefico, kot jih tukaj predstavljate. Pasja do amena. Imela je prvo in zadnjo besedo v firmi. Z direktorjevo tajnico sta se zastopili in sat bile kot rit in hlače. Z mnogimi, tudi z mano je bila sicer dobra in poštena, mnoge pa je za najmanjše napake strogo kaznovala. Delati so morali nadure, ki so jih plačali, vsakodnevno pometati in pospravljati in postrojeni poslušati njena navodila kaj se sme in kaj ne. Ta njena predavanja so včasih trajala tudi po eno uro. Bog ne daj, da je slučajno videla neurejene WCje, umivalnico ali garderobe. Takrat se ji je totalno odpeljalo. Imela pa je (čudežno) tudi dobre dni. Takrat se je z njo dalo super pogovarjati in delati. Bila je našpičena, njen outfit je bil popoln. Ko se je sprehodila po proizvodnih prostorih, so tisti, ki je še niso imeli spoznati gledali za njo kot za modno ikono. Tisti, ki so se ji upali postaviti po robu so kmalu odšli. Ona je zares uživala, ko si je s svojimi dejanji dvigovala svoj ego. Tako nesramne in nadute šefice ne privoščim res nobenemu.

Ne mi nekaj na pamet bluzit. Jaz s proizvodnim procesom nimam nič. Z delavci je pa tako, sto ljudi, sto čudi.
[/quote]
Osnovno izobraževanje zate od 18. minute dalje

https://youtu.be/5iZTIvX4oCs

Taka šefica, ki uživa v tem, ko se na nekoga spravi z razlogom ali brez ni vredna tega položaja. Take bi jaz dal delat za trak 8 ur, na tri izmene.

Ravno zaradi takih kot si ti so razmere, takšne kot so. Večina jih potencira svoje pravice, znajo groziti z delovnim in socialnim sodiščem, za dolžnosti katere ravnotako sprejmejo s podpisom pogodbe pa kaj hitro pozabijo. Ko malo bolj ostro nastopiš je pa takoj ogenj v strehi.
Za take kot si ti, ki take stvari pišeš je pa res najbolje, da si na zavodu in na socialni.

Vas bi pljunil v obraz. Po zakonu bi vas sicer morali zapreti zaradi mobinga, ki ste ga omenili in sami priznali, da ste ga izvajali in ker ne želim, da dlje trpite bi si pa zaslužili vsaj pljunek v poduk. Ker takih vas je ogromno palice, ki bi vas pa podučila, da napačno ravnate pa ni ali bolje rečeno je nihče ne drži da bi vas z njo podučil o napačnem ravnanju.

Vas bi pljunil v obraz. Po zakonu bi vas sicer morali zapreti zaradi mobinga, ki ste ga omenili in sami priznali, da ste ga izvajali in ker ne želim, da dlje trpite bi si pa zaslužili vsaj pljunek v poduk. Ker takih vas je ogromno palice, ki bi vas pa podučila, da napačno ravnate pa ni ali bolje rečeno je nihče ne drži da bi vas z njo podučil o napačnem ravnanju.
[/quote]

Še en, ki bi kar pljuval, grozil in nevem kaj še, še preden je sploh nekaj naredil, 15ga bi pa še plačo zahteval.
In kaj naj si jaz pomagam s takim človekom?

Še en, ki bi kar pljuval, grozil in nevem kaj še, še preden je sploh nekaj naredil, 15ga bi pa še plačo zahteval.
In kaj naj si jaz pomagam s takim človekom?
[/quote]

Nikar se ven ne mažite. Prva ste povedala kaj ste storila. Ne zaslužite niti da vas pes poščije.

Ob takem delodajalcu niti ni čudno, da so delavci nejevoljni, če pa ta igra diktatorja. Sram vas bodi fuj. Na delavce krivdo polaga sam se pa še slabši kaže. Kot, da nima drugačnih možnosti na lep način doseči kar želi in mora zato uporabljati podle načine nad delavcem, da bi ta obupal in dal odpoved. Sramota ste in niste edini vam povem. Delavci znajo še kako biti tečnobe in vse samo delavci ne ampak to vam ne daje nobene pravice, da ste vi tudi vse drugo potem kot pa delodajalec kakršen naj bi bil. Za vaše dobro, da se spremenite ker nekoč se lahko zgodi, da zaradi takih početij lahko dobesedno življenje izgubite. Nesramnost pa taka.
Kakšna vzvišenost.
Ti povem kot človek na ti. Kaj pa si ti, kdo pa misliš, da si? Imaš nek položaj v firmi pa misliš da si nad vsem. Firma je fikcija, življenje pa realno zato pazi kaj delaš in počneš, ker nisem edini, ki na to tako gledam zaradi izkušenj s takimi kot si ti. Golazen človeška

Baje sem bila kot šefica preveč popustljiva in pokroviteljska!
Jaz pa mislim, da se mi enostavno ni dalo ukvarjati z nekimi nepomembnimi načeli in praksami dokler je proces dela potekal v skladu s planom.

Ti nisi normalna. Mobingirali ste ga samo dve leti? Z mozem si se doma prepirala o konkretnih sluzbenih zadevah? Obvaruj me takih sefov. Ki so nad zakoni in ne premorejo morale.

Takole bom rekla, moja firma, moji pogoji in moje zazteve. Kdor tega ne sprejema ali nemore sprejeti lepo obvoz, ker je še veliko drugih firm. Meni ni, da se vsak dan pregovarjam in kregam, rešujem osebne probleme ali celo igram neko socialno ustanovo. Lahko vam tudi povem, da v zadnjih dveh letih nismo na novo nikogar zaposlili, ker tudi ni šel noben proč. Prošenj za zaposlitev pa imam vsaj 30 v predalu. Tudi v teh korona časih nismo nobenega dali na zavod, čeprav je težko, da za vse zagotovimo dovolj dela za cel mesec.