Zgleda, da bo sin pogrnil prvi letnik gimnazije
Žal, čeprav se dejansko ves čas uči, v OŠ je bil odličen, na gimnaziji se kar naprej dudla, tudi sobote in nedelje, pa kasira enice, dvojke, tu in tam kako trojko in štirico. bojim se, da bo padel letnik. Pa tudi če ne bo, brez veze se vleči z dvojkami skozi gimnazijo, saj potem nima nobene realne možnosti za kakšen normalen faks, kjer bi človek dejansko dobil službo. Razmišlja o prepisu na srednjo tehniško šolo.
Primer, že drugič so pisali test glasbe, že drugič cvek, tudi polovica sošolcev, ker to je nenormalno, kaj se zahteva. Snovi ogromno, znal je vse skladatelje, vsa obdobja, glasbila, čeprav se je hkrati učil tudi kup drugih predmetov. Potem jih pa vrže na takih vprašanjih kot je: naštej dele maše, posebej razloži del Kyrie eleison, kako se izvaja, zakaj se izvaja…. naštel dele, pri drugem delu nekaj zabluzil, 1 točka od 3. Pa kaj so solmizacijski zlogi, kako so nastali, zakaj… skratka, ne vem, kdo to sploh ve, razen res dobrih glasbenikov. Sem dala test za hec prebrati prijateljici, ki uči glasbo v OŠ, je rekla, da je to snov fakultete in da je popolnoma nesmiselno, če ne študiraš glasbe.
Ne vem, no, tudi drugod en kup enega samega dudlanja, nekih faktov in podrobnosti, ki nimajo veze, ker to vse pozabiš. Namesto, da bi jih glavnih stvari naučili in naučili to logično povezovati med predmeti, zapadajo v podrobnosti in se izgubljajo v njih.
A je še s katerim vašim tako?
To zadnje s fakulteto ne bo nujno res, ker že nekaj časa govorijo o reformi in naj bi bil možen samo vertikalni prehod na faks.
Kakorkoli, želela sem napisati, da to nima smisla. Če te vleče za nos in vmes bulji v računalnik, potem bi še šlo. Če se pa RES toliko uči, je to brezveze. Dan ima samo 24 ur in enkrat mu jih bo zmanjkalo. Če se bo že pregural skozi srednjo šolo, potem mu bo zmanjkalo na faksu.
Mogoče edino še preverite, ali se zna učiti. Obstajajo tehnike, ki delujejo.
Pri nas so se kakšnih 15 let nazaj učili precej teorije, ki bi bolj sodila v glasbeno šolo. Desetletja nazaj smo se mi učili osnove o notah, da vemo kaj je celina, kaj četrtina, osnovna glasbena obdobja in značilnosti, da prepoznaš inštrumente po videzu in zvoku, pa kam spadajo, prek anekdot nekaj o skladateljih. Čisto dovolj za splošno izobrazbo in z namenom, da se nam glasba približa in nam je v veselje. Enako bi moralo biti nasploh pri umetnosti in pri športni vzgoji.
Jaz pa ne razumem. Praviš, da je bil v OŠ skoz odličen, zdaj pa tole??? Koliko se je pa v oš učil? Po moje nima delovnih navad. Moja v OŠ ni bila odlična vseh 9 let, pa bo letos v 1. letniku gimnazije prav dobra. Res se precej uči, ampak sproti, ker ima delovne navade in jasen cilj, kaj želi postati.
Narediti 5. predmet na splošni maturi po tehnični šoli ni tako enostavno. Kaj si želi študirat?
Brez panike, svet se ne bo podrl!
Jaz sem bila celo OŠ super odlična, brez učenja so letele same petke, pobirala nagrade na tekmovanjih.
V srednji zabluzila, prvi letnih sem se spacala, v drugem s tremi popravci, v tretjem sem padla.
Četrtega sem delala kot slušatelj, moj dragi prfoks za matematiko me je metal, dokler nisem zahtevala komisijskega izpita.
Potem sem par let delala honorarno, naredila se eno srednjo šolo, kjer sem pri matematiki ob drugem prfoksu blestela, maturirala z odliko, šla študirat ob delu, vmes sem se zaposlila, zdaj sem vodja oddelka. Začela kot ena izmed zaposlenih v oddelku in počasi napredovala.
Prav nihče me ne vpraša, kako mi je šlo v srednji šoli.
Ma v OŠ se je učil pred testi in malo pred spraševanjem, skratka bolj malo, ampak so bile petke in nekaj štiric. Zdaj se pa dejansko uči, dela izpiske, podčrtuje itd., pa nič, ker enostavno je vsega preveč, recimo prejšnji teden trije testi, tri spraševanja, pa to ogromno snovi, ne samo par listov iz zvezka, tu gre za eno stvar, npr. zgodovino, 90 strani iz učbenika, ampak to tako podrobno, da ni za verjet, pa še to potem zna vprašat nekaj, česar sploh ni bilo ne v učbeniku niti ona ni povedala pri pouku, ko ji to povedo, pa reče, ja, ste gimnazijci, bi morali še druge stvari prebrati, ne samo učbenika… Pa če bi samo to dijaki imeli v tistem tednu poleg ostalega pouka, ajde, ampak je še 6 drugih predmetov takega učenja. In potem se razredničarka jezi, ker dijaki ostajajo doma nekateri. Menda jih redno manjka po 10 ali 12, ki se doma učijo in pridejo samo test pisat. Jaz mojemu to ne dovolim, čeprav me je že vprašal, ker mu enostavno ne znese vsega tega. Mah, upam da bo v drugi šoli bolje. Razmišlja o srednji strojni- strojni tehnik.
Ni in ne bo edini primer odličnjaka, ki rine na gimnazijo, tam pa pogrne po celi črti.
Sploh otroci višjih slojev, ker je gimnazija nek “status”, sploh za bogataše. Potem pa plačujejo za inštrukcije, da bi po 4.letih za ta denar hiša stala, otrok nima pojma o pojmu, cele dneve samo za zvezki, mladost pa odteče…ni časa za druženje, šport…
Še vedno večina osnovnih šol deli ocene po simpatičnosti otroka ali debeli denarnici otrokovih staršev…v srednji šoli, sploh gimnaziji, pa se pokaže realna slika sposobnosti in znanja.
Tak to je.
Hm, ker imam otroka na gimnaziji – prelufta cele dneve, ves čas na telefonu, ni noben genij, pa za dvojke in trojke vseeno spacka – glasbo ima pa 5. O kakšnem piflanju ne duha ne sluha.
Tisto “dudlanje” bi jaz rekla, da je bolj pravljica za mamico. Malo poglej na telefon, koliko ur uporabe ima na dan. Povsod zvezki, v resnici pa fon, bi jaz rekla. Ker tole danes ni g od gimnazije.
Moja je tudi na gimnaziji, 1. letnik, pa imajo res dosti snovi. Naša se sproti uči in se proba hitro vse javit, bo tudi prav dobra brez nekih pretresov. Mi je pa ravno rekla prejšnji teden, da se njena sošolka uči geografijo in je 130 strani se nabralo. Sprašuje vedno vse, kar so letos jemali. Tako da 90 strani je realno.
Nič ne bluzi in ne nateguje, sem šla sama gledat, kaj morajo znati in kaj je bilo v testu, vidim, kaj dela, niso vsi otroci neki nateguni. In ja, je tudi odvisno od gimnazije do gimnazije. Imaš npr. ekonomsko gimnazijo, kjer zlahka pridobivajo dobre ocene, sinov sošolec se je tja vpisal in pokazal test iz biologije, ki ga je moj rešil za petico, same bistvene zadeve, potem pa test, ki so ga imeli oni, tudi biologija, uni bivši sošolec je samo gledal, ni vedel nič, moj je pisal zadostno, ampak notri pa take podrobnosti, da te srat prime. In ja, glasba, kot bi bili na glasbenem konservatoriju. Pač so velike razlike tudi med gimnazijami in med posameznimi učitelji. Recimo moj se je najbolj bal fizike, ker je že v osnovni imel štirico, pa ima zdaj tudi štirico, ker je učiteljica normalna, zna razlagat, osredotoči se na bistvo, veliko delajo poskusov, nezadostno ima pri njej mogoče eden ali dva učenca, pa še tem bo dala enormno možnosti za popravit. Pa kemijo ima tudi štirico, med korono je učiteljica pošiljala filmčke z razlago, je res vse lepo razloženo, logično, če razumeš razlago, nimaš problemov. ne lovi na podrobnostih, pač pa ji gre za razumevanje celote. In potem so tu tisti predmeti, kjer učitelji lovijo na podrobnosti, kjer ne vidijo gozda zaradi dreves, kjer gre samo za fakte in čim več dudlanja, pa to take fakte, ki jih nihče več ne ve, tudi če ima uni izobrazbo. Obskurne zadeve, ki jih človek pozabi. Pri mojem sta predvsem problem glasba in zgodovina. Pri teh dveh se obeta popravni. Torej ja, odvisno od učitelja tudi na gimnazijah.
Naša je bila tudi na tem … Sedaj je na srednji strokovni šoli, ki je primerna za njene sposobnosti (naša je bila v OŠ prav dobra z dvema trojkama, ostalo vse štiri in pet) in ji je res všeč. In imaš prav, če končaš gimnazijo z 2 ali 3 imaš manjše možnosti za vpis na večino fakultet, ker imajo dijaki z strokovnih šol, ki se tudi vpisujejo boljše ocene in višje povprečje. Za splošno maturo potrebuješ samo nekaj fakultet: medicina, pravo, farmacija, specialna in rehabilitacijska pedagodika ipd., pa še to za večino fakultet samo na Univerzi v Ljubljani, druge univerze večinoma za enake študije nimajo pogojev splošne mature (kakšna medicina je izjema). Tako da tudi jaz ti svetujem, da se čimprej prepiše na srednjo strokovno ali tehnično šolo, odvisno kakšen tip človeka je, družbosloven ali naravosloven. Boš videla, da bo to dobra odločitev. Kolikor slišim, se prepisujejo že sedaj, pred koncem leta, da bodo med počitnicami naredili enega ali dva, mogoče tri diferencialne izpite.
Srečno!
Računalniška ni poklicna, ampak je strokovna. Če misli, da bo tam na izi, se hudo moti. Na računalniški jih cepne bistveno več kot na gimnaziji. Ti mora tematika kar ležati. Ne bo nobenega šlepanja, če bo hotel lepe ocene. Je pa res manj predmetov in manj široko znanje pri splošnih predmetih.
In za vsak vpis na univerzitetni program imajo univerze sito, prek katerega spustijo zelo malo dijakov s srednjih strokovnih šol – ne šteje samo splošni uspeh – ne sanjajte. Na računalniški recimo šteje za vpis 40 % ocene 5. predmeta, ki je po navadi matematika. Če tega na maturi ne raztura (gimnazijska raven) + odličen splošen uspeh in matura, lahko na vpis na UNI pozabi.
Moj sin je bil v OŠ prav dober (do odličnega mu je vedno malo zmanjkalo). Ga je psihologinja nagovarjala, da naj gre na gimnazijo, ampak ni želel. Vpisal se je na srednjo strojno šolo, kjer mu je šlo odlično. Se je pa na srednji šoli veliko učil. Imam doma primerjavo, ker je hčerka hodila na gimnazijo. Letos je prvo leto na strojnem faksu in mu gre super. Ima delovne navade in vse kolokvije in izpite opravlja sproti.
Torej če sina strojništvo zanima, naj zamenja šolo. Učenje še vedno je, ampak je več stvari (predmetov), ki se jih učiš z veseljem.
Je pa tako, če si on želi končat gimnazijo naj jo. Nič zato, če bo imel dva popravna. To ni konec sveta. (sploh če gre za zgodovino in glasbo – se strinjam, da pretiravajo, ampak brez veze je, da sedaj delate primerjave, raje usmerite energijo v rešitev) Prvi letnik je običajno najtežji, ker se morajo dijaki privadit na nov sistem (vse je novo, veliko več snovi kot v OŠ…..) in pogosto se zgodi, da gre od drugega letnika naprej samo navzgor (če je motivacija). Je čisto življensko, da nam vedno vse ne gre po planu.