Me pa res zanima katera gimnazija je to?

Moje mnenje je, da se zaradi glasbe in zgodovine ne splača menjat šole. Ne rečem, če je to mat., slo., tuj jezik, kemija… če to ne gre, potem res nima smisla vztrajati. Ampak zaradi glasbe in zgodovine? Polovica razreda je dobila neg. Se bodo vsi prepisali? Bodo vsi imeli popravca? Tukaj je zelo očitno problem učitelj(ica), ki svoje komplekse zdravi na učencih. Dvomim, da si želi imeti celo poletje delo s popravci, tako da pomoje bodo vsi lahko popravljali pred koncem. Res je tudi, da je 1.l ponavadi najtežji, sploh za odličnjake, ki so navajeni dobivati 5ke z levo roko. Srečno pri odločitvi, ki ni lahka.

jaz sem pa prav vesela, da smo hči vpisali na ekonomsko strokovno. ves čas je bila bolj samozavestna, bila je prav dobra do odlična, naredila 5. predmet  in vpisala ekonomijo (univerzitetni študij),sedaj je v 3. letniku. Nič ni slabša od gimnazijcev, ker je imela dobre delovne navade. Vsi rinejo na te gimnazije, potem pa zapravijo enega denarja za inštrukcije, so vsi zafrustrirani, naredijo komaj z 2 in kaj potem?Ravno tako se vpišejo v en slabši faks.Sedaj je pa sploh šok, ko so učitelji zaradi korone precej ocen šenkali. Nečak je šel na gimnazijo,smo mu vsi odsvetovali, sedaj pa bo imel popravce.

Ne stavite, da se učiteljem ne da s popravci zajebavat. Jaz sem samska in ne grem poleti nikamor. Imam ves ljubi dan čas si ure nabirat. Hvala!

Moja je 1. letnik gimnazije. O obsegu in detajlih snovi raje ne bi. Ravno prejšnji teden mi je govorila, kaj vse se uči za biologijo. Ponavljala je snov, jaz sem vmes pomivala posodo, in jo, priznam, poslušala bolj z enim ušesom, ker ni bilo slušljivo vse skupaj sploh.

Ampak pri nas je ze zakvačkalo že nekje februarja, ko so začele padati posamezne slabe ocene. Potem smo malo analizirali, kaj se dogaja in ugotovili, da se “uči” bolj malo, ker ima pri sebi telefon, ki njeno učenje iz recimo aktivne 1 ure zmanjša na 15 min.

Druga zadeva pa je bila, da smo ugotovili, da se ne zna učiti. Torej, prijeti učbenih v roku in ponavljati snov, da jo razumeš, se naučiš. Smo postavili sistem (kdaj, koliko, koliko odmorov, zunanji odmor na zdraku) in zdaj je bolje. Za teste, ki jih ima zdaj, se je tako začela učiti že na začetku aprila. In tako zdaj nima gužbe in ocene so lepe.

Morda ima tudi tvoj sin to težavo – kako se učiti, kdaj se učiti in motilce (telefon, komp). Če pa ni nič od tega, bo zanj res boljša srednja strokovna šola.

Sestavni deli maše niso nobeno ekstra posebno znanje, če pač pri glasbi to obdelujejo. Kyrie eleison pomeni ‘gospod, usmili se’, jaz to vem, pa nisem vernica. Vedet, kaj so solmizacijski zlogi, je pa sploh bazično znanje, nastali so iz himne Guida iz Arezza, v srednjem veku, kjer so začetne zloge himne vzeli za bazo. To ni nobena snov za na ‘fakulteto’, lepo vas prosim, tako nizko pa naše fakultete še niso padle, da jih bodo te fore učili. To je kar lepo del splošne izobrazbe, zlasti če imaš glasbo v gimnaziji. Kaj pa vi pričakujete, da se bodo učili pri glasbi v gimnaziji? Pesmice pet?

Gimnazija pač ni za vsakogar, zahteva precej branja in povezovanja. In vse te flavže, da kako se mulci fuuuul učijo – vemo, kako to gre. Sedi pri zvezku, zraven gleda na telefon, bere stavke, za katere ne ve sploh dobro, kaj pomenijo, pifla se izraze na pamet, knjig-učbenikov ali dodatega materiala še odpre ne, potem pa misli, da se je fuuuuul učil, ker je petkrat ponovil to, kar je prepisal s power pointa. Dejstvo pa je, da zares snovi ne prebere niti se je ne potrudi razumet.

Gimnazija ni piflanje dejstev, ampak je povezovanje in razumevanje. Za to imajo učbenike, ki niso slabi, sploh ne – samo jih je treba prebrat pa zraven mislit in se potrudit snov razumet. Da ne govorimo o tem, da imajo danes na voljo še goro informacij na internetu, vsak izraz bi lahko pobrskali, ni treba, da imajo telefone samo za igrice špilat. In dejstvo je, da se v splošnem gimnazije samo z zapiski iz šole, brez obdelave učbenika, brez branja snovi iz knjige in tega, da se snov potrudiš razumet in povezat, ne da naredit oz. se jo dela pač s slabimi rezultati. Kaj ste pa mislili? Da bo malo snov iz zvezka prebral pa šel skozi kot po maslu? Ni to več OŠ. Gimnazija pripravlja na študij in dejansko je program za študiozne ljudi, ki dejansko kaj PREBEREJO in pri tem uporabljajo možgane. Zato je bila gimnazija včasih samo za izbrance.

ja, seveda pol razreda piše glasbo cvek, mene to sploh ne čudi. Sama pomagam pri učenju sinu od kolegice, ki se tudi muči skozi gimnazijo – njegova mama pa ima iste fore, da kako se on ‘cele dneve uči’, a še vedno zakoliči snov. Meni je popolnoma jasno, zakaj zakoliči. Ker ga nič zares ne zanima, ker sploh ne ve, kaj bere, ker knjige še odpre ne, ker ne zna nič med sabo povezat.  In dejansko nima pojma. Ampak on se je ‘cele dneve učil’, ja, itak.

Ni gimnzaija tak bav bav in tudi ne zahtevajo nič kaj tako groznega od njih, vsekakor pa se zahteva ena resna obdelava snovi in uporaba možganov, ko se BERE in PREDELUJE knjigo. Učbenik naj odpre in dejansko skuša razumet, kaj tam piše. To, da zna naštevat glasbila pa neke fakte, ni nobeno znanje. Je pač treba iti globlje. Če hoče pa samo s power pointi pa z naštevanjem skozi priti, potem je pa res morda bolje, da se prepiše na kak manj zahteven program.

Sestavni deli maše niso nobeno ekstra posebno znanje, če pač pri glasbi to obdelujejo. Kyrie eleison pomeni ‘gospod, usmili se’, jaz to vem, pa nisem vernica. Vedet, kaj so solmizacijski zlogi, je pa sploh bazično znanje, nastali so iz himne Guida iz Arezza, v srednjem veku, kjer so začetne zloge himne vzeli za bazo. 

Ma daj lepo te prosim, učim glasbo na osnovni šoli, in ja, to so zadeve, ki se na gimnaziji omenijo, nikakor pa ne take, ki se zahtevajo za zadostno ali dobro oceno. Če dijak to zna, super, lahko doseže najvišje standarde znanja, ampak za zadostno oceno ta vprašanja niso in vsekakor niso za v test. In ne, to ni nobeno bazično znanje, je potrebno poznati učne načrte za glasbo, da vidiš, kaj je bazično, torej minimalno znanje iz glasbe za 1. letnik gimnazije. In ne, tega in verjetno še marsičesa, kar je ta učiteljica dala not, ni v učnih načrtih. Učni načrti pri glasbi temeljijo na povezovanju glasbe z zgodovinskimi obdobji, na poznavanju glavnih skladateljev ter glavnih obdobij v glasbi in to je bolj ali manj to. Vsekakor pa ni to kyrie eleison, credo, sanctus itd.

In da si malce poguglala in našla odgovore, da se tu napihuješ, je več kot očitno.:) Sploh če nisi vernica oz. nimaš nobene zveze z glasbo. To niso nobene bazične zadeve, ki bi jih razgledan človek znal in jih ne bi pozabil, tudi če se jih je kdaj učil.

Jaz bi učbenik za glabo že za 7., 8. in 9. razred z vso silo in z užitkom zabrisala v glavo tistemu, ki jo je spisal in tistemu, ki jo je naprej sforsiral v šole. Kot bi se norca delali. Verjetno bi radi dosegli, da so vsi glasbeni akademiki ali kaj. Dobesedno se ti zagabi učenje glasbe. Suhoparno piflanje podatkov. Moj sin jo je dobesedno zasovražil.

Ni čudno, da se otrokom rola. Eno samo trpanje neuporabnega balasta iz učbenikov, ki jih je napisal in z njimi zaslužil preko vez!

Sori, za Guida iz Arezza meni ni treba guglat, sem za izvor solmizacijskih zlogov vedela že od nekdaj – če se pa tebi to zdi ful nekaj special znanje, si pa res bolj boga učiteljica glasbe.  Kyrie eleison in ostale dele maš poznam, ker sta Mozartov in Verdijev Requiem zame eni najlepših skadb:) Tako da ne rabiš razgledanosti ostalih sodit po sebi, če je že tebi google glavna referenca. Ali si samo totalno zakompleksana, ker si samo pedagogiko končala na AG in so te instrumentalisti in komponisti zviška gledali?

in sori, ampak nekega nivoja inteligence pač nimaš, če ti res misliš, da se te stvari res zahtevajo za zadostno oceno. Sem prepričana, če bi tale fante dejansko kaj znal, šusa ne bi dobil, pa če ve za kyrie ali ne:) Ali si dejansko tako trapasta, da resnično verjameš, da je to odločilo o negativni oceni?:)))

Dejstvo je, da otroci pojma nimajo, dijakom se ne da učit, zanima jih nič. Mame pa histerijo zganjajo, da kako se njihovo sonce cele dneve uči in je potem dobil šus, ker delov maše ne zna:) ja, seveda. Sori, če si ti s hruške padla, jaz pač nisem. Imam dovolj izkušenj z delom z dijaki in gimnazijskim programom ter dovolj kolegic, ki učijo po gimnazijah, da vem, kakšen nivo znanja in interesa je s strani dijakov. Porazen. In ocene so temu primerne pa če je njihovim mamicam to še tako težko sprejet.

pa lp, škoda še sape. S takim odnosom itak otrokom delate medvedjo uslugo. Raje jih dol s telefonov spravite pa realno poglejte, kaj dejansko spravljajo v svoje možgane in koliko jih dejansko sploh uporabljajo.

Računalniška je poklicna triletna, potem pa lahko gre naprej na 3 + 2 in naredi še dve leti ter pridobi strokovno izobrazbo s poklicno maturo.

To glede sita je res samo na uni programih, lahko pa greš na visoko strokovno šolo, hči je naredila srednjo zdravstveno, bila vsa leta odlična, se vpisala na fizioterapijo (skupaj z odličnjaki iz gimnazije) in v izi prišla not, čeprav je bilo št. potrebnih točk takrat 96. Imeli so čisto iste pogoje vpisa. Tudi na FRI se sin lahko vpiše potem na visokošolski študij, ne uni, tam so pa pogoji za vse isti. Itak se jih vsako leto vpisuje tudi kup gimnazijcev, ki na uni itak ne pridejo, ker rabijo po novem že skoraj 80 točk za vpis. In so na istem kot tisti iz srednjih računalniških.

Očitno govoriš o neki posebni šoli za računalničarje. Klasične srednje strokovne šole so vse štiriletne, tudi računalniška. Mogoče obstaja kakšen poseben program v kakšnem kraju za tiste manj sposobne, ampak večinsko je tako, kot sem napisala.

Seveda se lahko vpiše na visoko računalniško, ampak zahtevajo še več točk kot za uni. Tako da brez odličnih ocen spet ne bo šlo. Za visoko je tako konkurence še več, ker, kot si sama napisala, tekmuje tako z gimnazijci kot vsemi iz srednjih računalniških. In vsako leto gredo točke gor.

Če je plan samo visoka in mu računalništvo leži in ga veseli, je srednja računalniška seveda odlična izbira. Samo ne vem, zakaj potem triletna poklicna, če ima večina šol štiriletne strokovne programe.

Bistvo poklicne ni v nadaljevanju šolanja, ampak zaposlitvi takoj po šoli. To so t.i. skrajšani programi, kamor gredo tisti najmanj sposobni.

Danes pa res ni problem, da ne bi šel na točno tisto fakulteto, ki ustreza dijaku. Za primer program študija računalništva in informatike je na voljo v Novem mestu, Kopru in Mariboru. Pa še nekoliko lažji programi so, pa še cenejše je bivati tam kot v Ljubljani. Drugače so pa tudi vozovnice praktično zastonj, če se mora vozit v drug kraj.Mogoče ne prideš na kakšno fakulteto Univerze v  Ljubljani, imajo pa druge Univerze po Sloveniji zato več prostih mest. Redki so študiji, ki jih ponuja samo Univerza v Ljubljani (npr. mislim da kakšna logopedija), pa še to upam, da bodo program v kratkem roku pridobile tudi Univerze v drugih krajih. Se spomnem kakšne točke so bile na fizioterapiji v Ljubljani, potem so se pa z Zdravstene fakultete smešili, da ne vedo koliko bo vpisa. A na to, da so imeli vsa leta elitne dijake, pa niso pomislili in da so za ta poklic pomembne še kakšne druge, če ne predvsem druge, kvalitete. Tako da vsa čast Zdravstveni fakulteti Izola in Novo mesto, da sta pridobili programa, čeprav ga ponujajo tudi druge privatne fakultete.

za riogšp

Pri nas na obali je najprej triletna poklicna za računalnikarja in šele potem greš lahko + 2 leti in narediš srednjo strokovno + poklicna matura, štiriletne šole ni. Ne vem, zakaj tako, meni se tudi zdi brez veze, ampak tako pač je. Da bi pa šel v Ljubljano zaradi tega enega leta pa se mi ne zdi smiselno.

Drugače pa je na visokih šolah konkurenca med gimnazijci in tistimi iz strokovnih sr. šol enakovredna, verjetno se strinjaš, da je lažje imeti boljše ocene na strokovnih šolah kot na gimnaziji, zato so gimnazijci tam v slabšem položaju. Je pa res, da je točk vedno več potrebnih, spet pa ni res, da morajo biti vsi odličnjaki, še lani je bilo potrebnih točk 79, do njih pa komot prideš s prav dobrim uspehom. Zaenkrat. Je pa veliko lažje biti odličnjak na srednji rač kot na gimnaziji, torej…

Študij fizioterapije je res ena taka anomalija. Študij nič posebnega, poklic nič posebnega, pa vendar so z omejitvijo vpisa dosegli, da je to postal eden najbolj zaželenih študijev, na katerega so šli tisti z najboljšimi ocenami. Zdaj se je študij odprl, vsi se masovno vpisujejo, kje bodo diplomiranci dobili službe, pa živ boh ne ve. To je en tak balonček. Vsi hočejo na fizioterapijo, ker mislijo, da so fizioterapevti kar naenkrat tako zaželeni, če pa je “tako težko priti zraven”. Pa jaz osebno o tem nič ne vem, da bi bilo kakšno ekstra povpraševanje.

To je Koper? To je res izjema. Večina srednjih šol ponuja zraven tudi program za računalniškega tehnika. Že Nova Gorica, recimo. Včasih ter poklicne sploh bilo ni. Je po moje relativno novo.

Se strinjam, da je lažje narediti računalniško kot gimnazijo, je gimnazijcu lažje potem, ker ima boljšo podlago iz najtežjih predmetov. Imam sina na UNi, zato vem. Saj pravim, če so cilji jasni in ni želje ali sposobnosti za gimnazijo, super. Problem nastane samo, če se ta cilj zalomi ali spremeni. Kam pa potem s srednjo računalniško? Iz tehnične gimnazije so pa recimo vsi tehnični študiji dostopni.

Ah, smo dali vse te dileme skozi. :=) In živimo z odločitvami.

za riogšp

Tudi jaz sem imela sina na uni FRI, prišel z gimnazije, res so gimnazijci bolje obvladali matematiko, so pa imeli težave pri programiranju večje od tistih s tehniške srednje. Razen tisti, ki so se samostojno že prej ukvarjali s programiranjem, ti iz sr. rač. so pa te predmete naredili z levo roko. Je bil pa osip po besedah mojega sina tam tam, tako pri gimnazijcih kot pri sr. tehnikih. Najboljši frend mojega sina je prišel s srednje rač, na FRI sta postala prijatelja in zdaj sta tudi skupaj na isti firmi zaposlena. Tako da se da, matematika recimo temu prijatelju sploh ni bila težava, mojemu sinu pa ne programiranje, ker je že na gimnaziji sam programiral. Pač moraš biti tudi tip za to, zdaj da bi samo zato, ker si bil na gimnaziji recimo prav dober, naredil FRI, tudi ni za pričakovat.

Moj je z računalniške. Je naredil programiranje, ampak ne z levo roko. Nihče ni, kolikor se je pogovarjal s sošolci, razen par talentov. Za tiste pa itak ni važno, katero šolo so naredili, ker živijo za to. Pravijo pa, da so bili letos izpit težji zaradi morebitnega goljufanja, ker je bilo vse na daljavo.

Pri matematiki se pa zelo pozna pri tem, koliko časa je treba vložit. Ne rečem, da se ne da, pravim samo, da bližnjic ni. In tudi matematika je baje letos težja zaradi izpitov na daljavo in novega profesorja, ki zahteva več.

Gimnazija je vsesplošna šola in se pač veliko več zahteva kot drugje, mogoče bo kdo študiral tudi glasbo. Jeb.. ga, ni vsak za gimnazijo

To je bolj kot ne osnovnošolska snov z malce nadgradnje v srednji šoli. Da se kao učiš glasbo in vsekaš moreš bit pa res talent. Tu zagotovo ne veljajjo trditve, da se je nonstop učil.

ni celina in četrtina – prvo je pojem iz geografije, drugo pa matematični… v glasbi je celinka, četrtinka, itd.

tisti, ki študira glasbo itak mora zraven srednjo glasbeno delati, če je na navadni srednji šoli… oz. taki navadno kar izberejo umetniške gimnazije – ene so z glasbenim poudarkom, na drugih šolah z likovnim – vsaj pri nas na gimnazijah je tako … in na teh je potem itak prilagojen učni program  tudi po vsebini ur in učnih načrtih.

Ej draga mama.

To, kar sedaj počnejo v šoli ni normalno. Na tem mestu me zanima kakšne ocene imajo sošolci, pa kako se sin uči in ali dejansko sploh se uči.

Se učite z njim?

To, kar sedaj ucitelji zahtevajo v postkoronskem času ozr po šolanju na daljavo je bullshit.

Otroci v 4. razredu OŠ dobivajo cveke, ker se učitelji izživljajo nad njimi in pišejo snov za celo leto nazaj…

Bolano. Cvek dobijo tudi tisti, ki so bili vedno prej odlični, oziroma veljajo za pridne.

Ocene so padle iz 5 na 2. Ne pri mojemu, ampak pri večini. Je pa tudi moj začel dobivati trojke. Pa so šli starši v šolo… Pa zdej je malooo bolje. Ta zadnji test jih je pisalo 5 celo 6 otrok. Navadno ni nihče pisal 5.

Draga gospa, gimnazija je splošni program, ki mora dijaku omogočiti vsesplošno znanje, tudi o tem kaj je Kyrie eleison. En izmed 30 se bo zagotovo odločil za študij glasbe, nekdo za fiziko, nekdo za vzgojitelja. Če ne zmore, gimnazija pač ni prava izbira zanj.

Hm, moja hči je tudi hodila na gimnazijo in še danes mi ni jasno, kako je imela tak uspeh, kakršnega je imela in to brez učenja. Edinkrat, ko sem jo videla z knjigo v roki, je bila priprava na maturo v slovenščini – Ana Karenina. Je pa malo pojamrala glede fizike, ker jih je profesor učil snov za faks in ne za SŠ (kar je izvedela, ko so dobili nadomestnega profesorja). Menim, da je veliko odvisno od profesorja kako snov razlaga in kaj zahteva, prav tako pa tudi od dijaka, kaj si v resnici želi. Meni je hči pred vpisom na SŠ trdila, da je ne razumem, ker mi je na vprašanje, kaj si pa ona želi, odgovorila z ne vem. Nekaj časa sem poslušala to njeno cmizdenje, potem pa odprla CIPS in ji rekla, naj si izpiše vse poklice od A – Ž, ki so ji všeč. Naslednji dan sem ji rekla, da naj tiste tri, ki ji niso več všeč zbriše. In je brisala tako dolgo, da so ji ostali samo trije poklici. Na podlagi izbire se je odločila za gimnazijo, jo zaključila in se vpisala na faks. Poznam pa primer, kjer je mati hotela, da se sin vpiše na gimnazijo, on je želel pa za avtomehanika. In ker se je njej zdelo to sramotno, mu to ni pustila. Otrok je totalno zabluzil s popravnimi izpiti, bil ves nesrečen in na robu obupa, dokler mati ni sprevidela, da je naredila napako in mu pustila, da naredi po svoje in kar si želi. Danes je uspešen v svojem poklicu in to je najvažnejše. Pogovorite se s sinom, kaj želi, kakšne so njegove ambicije. Ko bo našel neko skupno točko, mu bo tudi učenje predstavljalo izziv in ga bo z veseljem opravljal, kot pa sedaj, kjer se zgleda počuti ujetega v svoji odločitvi. Ali pa ta odločitev ni bila njegova? Ne vem. Na vama je, da najdeta odgovor, kaj v resnici on hoče in želi in potem naj se za to tudi potrudi. Držim pesti, da bo vse okej 🤗

Naj gre na 4 letno tehnično, bo vsaj imel poklic in še vedno lahko gre študirat če bo kdaj želel.