To vendar ni nobena modrost.
In z živalmi se ne moreš primerjati. Misliti moraš s svojo glavi in na svojo glavo. Svet je narejen za prebrisane.

Kje pa ti delaš? V JS ne, da take tveziš. Sistem napredovanja je v JS kar po predpisih, ne sicer morda po pridnosti in delu, nič ne rečem, ni pa po tem, kdo nastavi šefu, razen, če morda drugače pač ne zna. Sicer pa pri nas poje delovno sodišče, ne pa vzmeti na jogiju. Če šef pristransko oceni tvoje delo, ti raje svetujem sodišče, kot slačenje hlač. A sama oceni svoje sposobnosti.
[/quote]

Dober vic si napisala. Nič ni po nobenih predpisih. Marsikaj bi bilo zrelo za prijavo na Delovno sodišče. Vem za veliko primerov.

Že dolgo se ve, da je napredovanje stvar kofetkanja. Koga povabiš na kavo, s kom se družiš v prostem času, komu se znaš prilizovati.
Nikoli ni stvar fizičnega obsega dela, izobrazbe.

Ne prenesem tipov a-la toži baba. In ena pri nas je res takšna, ki neprestano povzdiguje svoj ego s tem, da govori o tem, kako jaz delam počasi, kako niti osnovnega ne znam narediti, kako se motim z nepomembnimi stvarmi.
Ne vem, kako jo ignorirati, kajti v najinih delovnih obveznostih se zahteva brezpogojno sodelovanje.

Začela sem delati v trgovini v delikatesi. Ker prej tega nisem delala, sem pričakovala, da me bodo sodelavke podprle in mi pomagale, kako razvrstiti živila na razstavni prostor.
Res sem čudno vse razporedila in pride ena od delavk k meni in me nadrje vpričo strank.
Saj nisem vedela ali naj grem in se nikoli več ne vrnem ali naj molčim. In sem molčala in ostala. Zaenkrat. Podobne situacije so na dnevnem redu.