Leta ste si želeli hčerke in ko se vam je končna ta rodila, ste bili presrečni. Čez nekaj let pa vam vaš otrok pove, da se v svojem telesu ne počuti več dobro. Vaš otrok si želi biti drugačnega spola. Kaj storiti?

Začne se v otroštvu

Mnogi starši si pri takih stvareh mislijo, da gre le za obdobje. Vendar otroci svojo transspolnost začnejo kazati med drugim in četrtim letom. Na Zavodu TransAkcija pa razlagajo, da se to z leto težko spremeni. “Dvanajstletni otrok, ki od svojega tretjega leta dalje konsistentno pravi, da je deklica (čeprav ji je bilo ob rojstvu pripisano, da je deček) bo najverjetneje ostala transspolna oseba vse svoje življenje,” razlagajo na svoji uradni strani.

Transpolnost pa se pri otrocih pogosto sprva začne kazati kot spolna disforija, gre za stisko zaradi neskladja med biološkim in družbenim spolom pri posamezniku. To se pogosto kaže z istospolno usmerjenostjo ali željo po oblačenju, ki ni skladno s pripisanim spolom.

Ne silite

Transspolnost je prisotna v mnogih kulturah že od nekdaj, do nedavnega pa so mnogi starši to dojemali le kot težavnega otroka s “problemom”, o katerem niso odkrito govorili. Preprosto so svoje otroke silili, da se obnašajo v skladu s pričakovanimi normami in se že od zgodnjega otroštva trudili, da njihovi otroci ne bi bili drugačni.

Vendar pa je naloga staršev, da svojega otroka podprejo in mu nudijo oporo. TransAkcija razlaga, da je najboljše, kar lahko storite za otroka, to, da ga sprejmete. “To pomeni, da otroku omogočijo, da živi na način, da je srečen (prav tako kot bi ravnali s katerimkoli drugim otrokom) – na primer, da se oblačijo v oblačila, v katerih se počutijo najudobneje, da imajo frizuro, ki jim je všeč, in da se igrajo z igračami, ki jih imajo radi.”

Vaš otrok je najbrž potreboval veliko poguma, da vam je zaupal in povedal, da se v svojem telesu ne počuti udobno, zato je pomembno, da mu ne date občutka, da ga zavračate. Raziskava kampanje za človekove pravice leta 2018 je razkrila, da se kar 78 odstotkov mladih, ki pripada LGBT skupnosti, boji staršem to povedati.

Izognite se obsojanju

Kljub temu, da morda otrokovega počutja in priznanja ne razumete, ga ne obsojajte. Ne sprašujte, če je zmeden, ne govorite, da gre le za obdobje, ali da ne ve, kaj hoče, saj mu bo to dalo občutek, da mu ne verjamete in ga ne podpirate. Njegovo počutje nima nikakršne povezave z vami ali vašo vzgojo, otrok tega ne počne zato da bi se vam upiral.

Vaš otrok bo na svoji poti do spola in izgleda, ki si ga želi, naletel na veliko obsojanja in diskriminacije. Pomembno je, da vi niste eden izmed teh ljudi in mu stojite ob strani, ter ga podpirate. Ne krivite ga za obsojanje drugih, češ “tega si si sam želel,” saj si tega nihče ne zasluži. Vaš otrok si tako kot vsak drug človek zasluži, da mu je v njegovem telesu udobno, vi kot starš pa mu pri tem lahko pomagate.

Dajte si čas

Če otrokovo priznanje še vedno težko sprejmete, si dajte čas in premislite. Razmislite, koliko vam sreča vašega otroka pomeni v primerjavi z obsojanjem? Je odobravanje drugih res vredno sreče vašega otroka?

Informirajte se, govorite z ljudmi o tem. Če imate možnost, vprašajte koga, ki je šel čez podobno spremembo in si zamislite, kakšno (srečnejše) življenje čaka vašega otroka. Zaupajte se drugim staršem in si najdite oporo.

Ker je to velik podvig tako za vašega otroka, kot vas, poskrbite, da med seboj veliko komunicirate in si zaupate. Pot bo veliko lažja, če bo otrok vašo ljubezen in oporo čutil, vi pa boste vedeli, da vam otrok zaupa.

Če se med vama vseeno pojavljajo težave, pa si lahko poiščete tudi strokovno pomoč, ki vama bo omogočila boljšo komunikacijo.