“Otroštvo” zdaj lahko traja do 40. leta, pravijo znanstveniki

14. junij 2022

“Otroštvo” zdaj lahko traja do 40. leta, pravijo znanstveniki

14. junij 2022
Foto: Pexels

Zahteve sodobnega sveta so pripeljale do tega, da mladi dlje ostajajo odvisni od svojih staršev, ugotavljajo znanstveniki.

Znanstveniki pravijo, da lahko otroštvo v sodobnem svetu traja do 40. leta starosti, razlog za to pa je vse daljše zanašanje na starše.

Ljudje smo bitja, ki so od svojih staršev odvisna veliko dlje, kot večina živali, otroštvo in najstništvo pa sta ključen del našega življenja.

Dolga doba odvisnosti

Antropologinja iz Londonske univerze, dr. Brenna Hasset, je na Festivalu znanosti v Cheltenhamu povedala, da je dolžina otroštva sedaj veliko daljša, kot je bila v preteklosti. “Ljudje imajo zelo, zelo dolgo dobo odvisnosti – jaz pravim 40 let, ampak v resnici je lahko veliko daljša. Odvisno, koliko so vaši starši pripravljeni tolerirati,”  je še dodala v svojem govoru.

Znanstvenica pravi, da se otroštvo konča, “ko namesto, da ste nekdo, v katerega vlagajo drugi, postanete posameznik, ki vlaga v druge.” Dodala pa je še: “Ne gre se nujno za to, da ste starš. Ampak za to, kako komunicirate in delujete v družbi in kulturi. Ampak jaz bi rekla, da se to zgodi okrog 40. leta. Kar je veliko dlje kot za mnoge.”

Foto: Pexels

Dr. Hasset še razlaga, da lahko ljudje ostanejo otročji še veliko let po tem, ko se že naučijo nahraniti sami sebe, prerastejo puberteto in odidejo na univerzo.

Avtorica knjige Growing up human: The Evolution of childhood še dodaja: “Jaz bi rekla, da je bilo prvih 15 let mojega življenja ‘urbano otroštvo’, kar pomeni, da so bili vsi na izgubi zaradi mene. Za družbo nisem proizvajala nič vrednega. Še vedno pa občasno pokličem mamo in jo prosim za denar.”

“Nato pa sem pri 39 letih dobila svojega otoka in se končno spremenila v nekoga, ki investira v drugega. Dolgo otroštvo mi je bilo omogočeno, ker so mi pomagali starši.”

Foto: Pexels

Starši vložijo več v otroka

Dr. Hasset pravi, da je dolžina našega otroštva primerljiva z vrsto, ki bi živela tri stoletja. “Mi ne živimo 300 let,” pravi. “Če bi nas primerjali z vrsto, ki ima enako dolgo otroštvo, bi dobili kita.”

Dodaja še, da dolgo otroštvo povzroči, da starši v nas investirajo več kot preostale vrste. Kar pa naj bi bil eden od možnih razlogov, zakaj nam je kot vrsti uspelo prevladati neandertalce in povzročiti njihovo izumrtje.

Zahteve 21. stoletja pa so še bolj podaljšale adolescenco. “Šimpanzi so v adolescenci le leto ali dve – spolno dozorijo in imajo mladičke že nekaj let kasneje, ko so družbeno pripravljeni,” pravi. “To pa so socialno najbolj kompleksne živali, ki jih poznamo. Oni potrebujejo le leto dve, medtem ko mi potrebujemo 10, 20 ali celo 30 let.”

Avtor
Piše

Meta Vražič

Style. Več novic

New Report

Close