Kdo je Banksy?
Odgovor na to vprašanje ve le malo ljudi na svetu. Nenehno v senci, distanciran od sistema se skrivnostno in uspešno izmika odgovoru na zgornje vprašanje zadnja tri desetletja. V današnjem svetu, ko novice o dogodkih zaokrožijo svet skorajda še preden se v resnici zgodijo, je ohranitev anonimnosti malodane občudovanja vreden dosežek.
V javnosti sicer odmeva kar nekaj teorij, med najbolj pogostimi morebitnimi pravimi imeni Banksyja se pojavlja ime Robin Gunninham. Znano je, da Banksy prihaja iz angleškega mesta Bristol in da ustvarja od leta 1990, kar sovpada z rojstnim datumom in krajem Robina, prav tako umetnika. Pozornost in povezavo med njima je pritegnila fotografija, na kateri je poleg Robina opaziti grafitarske spreje in šablone. Niti Banksy (ali njegovi predstavniki) niti Robin teh špekulacij niso potrdili ali zanikali.
Nerazkrita identiteta je po eni strani njegovo orožje za neodvisnost in svobodno ustvarjanje, po drugi strani pa orodje za popularizacijo in širjenje njegove ideologije. Z javnostjo komunicira s pomočjo uličnih grafitov, slik, printov in stenskih poslikav, pri čemer je vsebina komunikacije kritika sodobne družbe, političnih ideologij, predvsem pa potrošništva in kapitalizma. Njegova kontroverzna in humorna protestna sporočila so metafora za svet, v katerem živimo. Zanj šteje sporočilo in ne umetnina, ki jo ustvarja.
“Obožujem grafite. Obožujem besedo. Grafiti so zame sinonim za čudež. Vsaka druga umetniška zvrst je v primerjavi z njim korak nazaj, o tem ni dvoma.”
Banksy
Genij ali vandal?
Nekateri ga imajo za genija in umetnika stoletja, spet drugi v njem vidijo osebo, ki oskrunja arhitekturo in umetnost nasploh. Grafiti so si tudi z njegovo močno uveljavili mesto v umetnosti. Med drugim je v zagovor svojega družbenokritičnega pečata ustvaril serijo del na platnu označenih kot vandalizirane slike, kjer je sicer imitacije ikoničnih slik “oskrunil” z njegovimi značilnimi družbenokritični elementi oz. podobami.
Eno takšnih umetnin z naslovom Show Me The Monet, ki se nanaša na slavni citat “show me the money” iz filma Jerry Maguire in opozarja na pretirano moč ter vpliv kapitalizma na sodobno družbo, so prodali za več kot 11 milijonov evrov.
Ena izmed njegovih najbolj odmevnih in hkrati bistroumnih potegavščin je bila slika, ki se je v trenutku prodaje na dražbi hiše Sotheby’s avtomatsko razrezala na trakove. Izklicna cena slike Deklica z balonom, ki sodi med njegove najbolj ikonične podobe, je bila 1,8 milijona evrov, po impresivni predstavi, ki je vključevala v okviru slike vgrajen rezalnik, pa je bila na koncu prodana za neverjetnih 24 milijonov evrov.
Kljub gverilskim in kontroverznim projektom je dejstvo, da Banksy s svojimi deli v tistih, ki se vanje poglobijo, vzbudi družbenokritičnost in kritično (samo)refleksijo, ter opozarja na hitro drveči se vlak na poti do samouničenja človeštva, kateremu smo priča zadnjih dvajset let.
Med drugim opozarja na migrantsko krizo, rasno neenakost razvrednotenje številnih človeških vrednot z zvestobo na čelu ter ukrajinsko vojno in ravnanjem z zaporniki v ameriškem oporišču v Guantanamu. S svojo kritiko ne prizanaša niti lastni državi. Mnoga njegova dela predstavljajo norčevanje iz angleške politike in monarhične ureditve, pri čemer igrata velikokrat glavo vlogo kraljica Elizabeta II. in Winston Churchill.
Komunikator ali manipulator?
V Trstu smo si ogledali (neavtorizirano) razstavo o Banksyjevem delu po vsem svetu, njegovih pogledih na svetovno dogajanje in problematiko ter o posameznikih, ki so v začetku njegovega delovanja vplivali nanj in njegovo ustvarjanje.
Razstava z naslovom Banksy – veliki komunikator še zadnje dni gostuje v veličastni tržaški stavbi Salone Degli Incanti, namenjeni koncertom, razstavami in različnim dogodkom.
Banksyjeve razstave, ki so vse, vključno s to, neavtorizirane, gostujejo po vsem svetu, tako kot njegove kultne stvaritve. Trenutno si je mogoče njegova dela ogledati še na razstavi z več kot 80 njegovimi deli z naslovom Banksy v New Yorku: Okrnjen, ki ga gosti veliko jabolko; poleti bo ena od razstav gostovala v Londonu, celo leto pa si lahko umetnine najbolj slavnega in kontroverznega umetnika modernih umetnosti ogledate v Bruslju, kjer se nahaja Banksyjev svet, njemu posvečen muzej.
Razstava v Trstu je osvetlitev Banksyjeve vloge odličnega komunikatorja. Predstavljeno je ozadje in inspiracija njegovega ustvarjanja in aktivističnih akcij, med katerimi je na razstavi poudarjena serija grafik in plakatov, ki so preplavili pariške ulice med vstajo leta 1968. Nedavno je med svojimi ustvarjanjem na stavbah Pariza na Instagramu zapisal: “50 let od vstaje v Parizu leta 1968. Rojstnemu kraju sodobne šablonske umetnosti”.
Razstava vključuje še predstavitev njegovega umetniškega izražanja kot odziv na Palestinsko krizo ter duhovite kreacije, s katerimi nasprotuje vonjam po svetu. Delček njegove zgodbe zaznamuje še projekt Dismaland, njegovo pop up razstavo v zapuščenem zabaviščnem parku v mestu Somerset.
Rat = art
Smer razstave kažejo podgane, ki so eden prvotnih simbolov Banksyjevega dela. V svoji knjigi z naslovom Wall and Piece je zapisal, da je po treh letih risanja podgan nekdo dejal, da je podgana (rat) premeten anagram besede umetnost (art) ter pripomnil, da se je pretvarjal, da je on to že vedel. Zanj podgana predstavlja
“Podgane obstajajo brez dovoljenja. Sovražijo jih, lovijo in preganjajo. Živijo v tihem obupu med umazanijo. In vendar so sposobne spraviti na kolena celotne civilizacije. Če ste umazani, nepomembni in neljubljeni, potem so podgane najboljši vzor,”
pravi Banksy o enem njegovih najbolj prepoznavnih podpisov.
Ko že govorimo o družbenokritičnosti in kapitalizmu, pa ne moremo mimo tega, da je pravzaprav trženje njegovih del (razstava niti ni tako poceni, saj je treba za ogled odšteti 14 evrov), povsem v nasprotju z njegovim odnosom do kapitalizma. Da ne govorimo o prodajnem kotičku ob koncu razstave, kjer lahko obiskovalci kupijo plakate, skodelice, nakupovalne vrečke in druge spominke z njegovimi deli. Pri tem ne krivimo Banksyja, da ne bo nesporazuma, saj on z razstavo osebno nima prav nič in je niti ni odobril.
A na koncu prav tako posameznik z ogledom razstave podpira trženje njegovih del in soustvarja začaran krog današnje družbe, kjer se čisto vse stvari na svetu, vključno z aktivizmom, merijo ter končajo pri denarju.
V kolikor se boste v prihodnih treh dneh potikali po Trstu, še lahko ujamete razstavo, ki je v tržaškem zalivu gostila zadnje tri mesece in pol in se z 10. aprilom poslavlja. Za vse ostale pa smo zbrali še video utrinke z razstave.
