Nosečnost je lahko polna presenečenj: krči v nogah, krvavitve iz nosu in bolečine v sklepih, če naštejemo le nekatere. Včasih pa je eden tistih, s katerim se je najtežje spoprijeti, plaz nezaželenih komentarjev in “nasvetov”, ki se jih družina, prijatelji in pravzaprav popolni tujci čutijo dolžne ponuditi nosečnici v vsakem trenutku.
Ti nezaželeni komentarji lahko namreč močno zmanjšajo samozaupanje nosečnice glede njenih sposobnosti in povzročijo, da v svoji nosečnosti neha uživati. Segajo vse od neustreznih in nepotrebnih sodb o fizičnem videzu, do travmatičnih zgodb o porodu in zloveščih opozoril o življenju z otroki.
Pojasnimo podrobneje. Najprej komentarji glede fizičnega videza. Mislim, da se lahko vsi strinjamo, da so opazke o telesni obliki in velikosti trebuha vedno nezaželene. Verjetno nikoli ne bi nekoga pozdravili z besedami: “Vau, si se pa zredil”, kajne?
Prav tako jih ne bi zbadali ali prosili, naj se “zasukajo”, da bi lahko iz vseh kotov videli obseg nihanja njihove teže. Zakaj je torej to sprejemljivo pri nosečnicah? Ja, mnogim nosečnicam se zdi njihov zaobljeni trebušček lep in ga rade razkazujejo, mnoge pa ne.
Marsikatera ženska se med nosečnostjo bori z velikimi spremembami svojega telesa in se počuti nesamozavestno. K temu ne pripomore niti dejstvo, da je nosečniški trebuh in “spremenjeno” telo zelo težko primerno obleči.
Vaši noseči prijateljici ali znanki zato nikoli ne recite naslednjih stavkov:
“O moj bog, ogromna si.”
“Si prepričana, da si komaj v desetem tednu? Rekla bi, da si že v dvajsetem!”
“Moja prijateljica je veliko dlje noseča od tebe, pa nima niti približno tako velikega trebuha.”
Seveda gre tudi v drugo smer: “Vau, kako imaš majhen trebuh. Si prepričana, da si noseča?”
“Vsaj noge ti niso otekle.”
“Da te vidim od zadaj. Daj, zavrti se!”
In da ne pozabimo na klasiko: “Si prepričana, da nimaš dvojčkov?”
Verjetno v tistem trenutku v resnici ne mislite nič slabega, a nosečniško telo vaše prijateljice res ni vaša stvar. Komentarji, kot so zgornji, jo lahko povsem izčrpajo in (ob napadu nosečniških hormonov) celo spravijo v jok.
Priporočamo vam, da svojo sodbo naslednjič raje zadržite zase in poskusite s preprostim in vedno prijetnim stavkom: “Res dobro izgledaš!” Če zares ne izgleda dobro in ste zanjo zaskrbljeni, pa poskusite s: “Kako se počutiš?”
V naslednjo skupino spadajo opozorila pod krinko nasvetov, kot sta recimo “Samo počakaj” in “Boš že videla, kaj te čaka”, ki ju skoraj vedno spremlja kisel nasmešek, pomešan s kančkom usmiljenja. Takrat vam “izkušene” mame povedo vse neprijetne stvari, ki so jih doživele in vam jih predstavijo kot univerzalno starševsko resničnost.
Če so imele one grozen porod z raztrganino 3. stopnje in poporodno krvavitvijo, ga boste zagotovo imeli tudi vi. Če njihov otrok ni spal vso noč do dveh let, tudi vaš ne bo. Če je njihov odnos s partnerjem razpadel pod pritiskom starševstva, bo tudi vaš. Samo počakajte.
Seveda tega ne smemo zamenjevati z resnično dobronamernimi in konstruktivnimi nasveti, kot so na primer, kako obvladati jutranjo slabost in razni nasveti za dojenje, do tega, na kaj mora biti nosečnica pozorna v zvezi s poporodnim duševnim zdravjem in kaj storiti glede tega.
Prvi tip nasvetov je vedno neuporaben in prav nič pravičen. Gre preprosto za to, da skušajo takšni ljudje nekaj svojega nezadovoljstva ali nesreče prevaliti na vas. Če ste noseči ali razmišljate o otroku, se samo spomnite, da so vsi dojenčki različni in vsi starši različni. Kar je nekomu sprejemljivo, je lahko drugemu nevzdržno.
Tiste ljudi, ki širijo strupene ideje o rojstvu in starševstvu nekomu, ki bo to šele izkusil, pa prosimo, da poiščejo pomoč pri soočanju s svojo lastno travmo in jo nehajo širiti naokoli. Vsem nam bo veliko bolje.
