Na Bolhi ponavadi prodajajo rabljeno. No, kaj malega se tudi podari. Tako da ni zastonj in ne, če kupiš rabljeno iz oglasa, ne zažiraš nikogar. Madona no, kakšne zverižene predstave imate nekateri!

Porodniška pri pogodbi za DČ je enaka kot pri NČ, če so izpolnjeni časovni pogoji.

Strinjam se pa v toliko, da ne bi bilo neumno počakat, ali bo fant dobil pogodbo za NČ.[/quote]
Zgoraj ena piše, da je ogromno stvari dobila. Kot da to pomeni, da jih kar vsi. Na to se nanaša moj zapis. Glede porodniške pa je vprašanje ravno to – če izpolnjuje časovni pogoj. Pa tudi to ni zanemarljivo, da je porodniška dejansko precej nižja od plače, ker dobi npr. višje potne stroške in maksimalen regres za malico. Takšna praksa je še vedno precej pogosta pri nas.
Ko upoštevaš to, pa finančno stanje ni tako rožnato. Sploh ob predpostavki, da tudi fant nima službe za NDČ.[/quote]

Kdor jezika špara…

Tale arogantni pssst me spominja na nekoga … po mojem nekdo malo trola.

Zgoraj ena piše, da je ogromno stvari dobila. Kot da to pomeni, da jih kar vsi. Na to se nanaša moj zapis. Glede porodniške pa je vprašanje ravno to – če izpolnjuje časovni pogoj. Pa tudi to ni zanemarljivo, da je porodniška dejansko precej nižja od plače, ker dobi npr. višje potne stroške in maksimalen regres za malico. Takšna praksa je še vedno precej pogosta pri nas.
Ko upoštevaš to, pa finančno stanje ni tako rožnato. Sploh ob predpostavki, da tudi fant nima službe za NDČ.[/quote]

Kdor jezika špara…[/quote]
Tudi jaz nisem dobila nič podarjenega. V moji okolici niso imeli otrok o.z če so jih, so bili pa stari toliko kot moji. Bi morala po mestu fehtarit? Ali kako si ti to predstavljaš? Da grem po hišah in tujce sprašujem, če mi dajo kaj za mojega otroka? 🙂

Ne. Če sama z 2000 eur nista sposobna prebiti meseca in morajo pomagati starši, ga bosta z otrokom še težje.
Groza, da morajo 28-letnike zalagati starši … Tipovi starši so pametni, tvoji pa bebavi. Pa ziher nimata 2000 eur penzije oz. plače.

Tem sem tudi jaz razmisljala!

Hm, zanimivo kako imamo različne predstave. To, da imata oba službi za DČ, od katerih ena ob nosečnosti zagotovo gre (porodniška pa vprašanje kolikšna bi bila, če sploh), ostane torej ena, pa najemnina 450 EUR mesečno, je daleč od dobrega finančnega stanja. Ja, starši res niso DOLŽNI pomagat, ampak je pa lepo, če. Sploh pri vnukih. Kar se tiče opreme za dojenčka – ne vem, ali res eni živite samo na račun drugih? Kar tako dobite obleke, opremo? Tudi tisto je enkrat nekdo moral kupiti, a ne? Vi pač ne, vi se pač šlepate na druge. Potem pa se zgražate nad punco, ki vsaj malo bolj trezno razmišlja glede otrok in finančnega stanja?!? Kdo je tu otročji?[/quote]

Tipično monovsko.. jaz se šlepam na druge? 🙂 Na koga npr?
Včasih (še ne tako dolgo nazaj) je država dajala pakete ali pa denar (kar si si izbral). Jaz sem vzela opremo in dobila kar precej. Nekaj finančno doda tudi občina v kateri živiš, otroški dodatek.
Od staršev, kjer dva s 500€ pokojnine vzdržujeta hišo, plačujeta zdravila – žal ne moreš pričakovati da bodo mladim odnašali riti. Tudi če imajo malo več, niso dolžni tega delati. Če hočejo.
Služba danes je, jutri jo ni. Lahko jo imaš za ndč pa te odrežejo. Nekateri jo kljub nosečnosti dobijo – poznam nekaj primerov, ena izmed njih sem tudi sama. Brez vez.
Potem obleke, oprema. Voziček, posteljica, stolčki- to je vse lahko rabljeno. Oblekice dobiš za simbolično ceno, lepe, navadno komaj kaj nošene.

Pri vsem tem sem še vedno tam ko se po porodu partner “nenadoma” zelo spremeni. Ko ženskam nagajajo hormoni in potencira probleme, ki jih prej še opazila ni..
Pa je razbita družina. Kaj ti pri tem pomaga vsa finančna računica, ne vem.

Mene bi bilo sram, da mi starša dasta 50€ pa imava s partnerjem skupaj 1300€ dohodka skupaj. Je pa res, da sva do sedaj vse vlagala v hišo in sva preseljena, tako da imava namesto najemnine druge stroške zaradi selitve.

Midva sva se odločila, da začneva delat na otroku. Ni me strah, da nebi finančno zmogla. Sva pa zaposlena oba za NDČ v kolikor to kaj pomeni danes.

Na tvojem mestu bi še počakala, saj mi delujeta nedorasla situaciji.

Starši nama NE pomagajo zato, da prebrodiva mesec, ampak ker se jima zdi lepo vsaj nekaj dati. Čez mesec prideva z lahkoto. Saj pravim, da imava par tisoč privarčevanih. Problem je le rizična služba – lahko sva takoj na 1000 eur mesečno plus to da imava otroka. In sedaj sem jaz nezrela pa otročja. Pa ja.

Kdor jezika špara…[/quote]
Tudi jaz nisem dobila nič podarjenega. V moji okolici niso imeli otrok o.z če so jih, so bili pa stari toliko kot moji. Bi morala po mestu fehtarit? Ali kako si ti to predstavljaš? Da grem po hišah in tujce sprašujem, če mi dajo kaj za mojega otroka? :-)[/quote]

Ker k nama so vsi prišli na vrata in ponižno spraševali ali nemara ne potrebujeva česa…ma daj.

In ob dohodku 2K evrov sploh sprejeti 50 evrov od nekoga, ki ima slej ko prej nižke dohodke, ob tem pa jamrati, da druga polovica staršev ne da nič, čeprav bi lahko…Za kaj pa se zafračka 2K evrov?

Tale arogantni pssst me spominja na nekoga … po mojem nekdo malo trola.[/quote]

Pa menda ja ne na Modrega vala????!!!!

q
Kakšne stroške pa imata?
Vaju ni sram, da pri takšnih dohodkih izkoriščata starše?

Samo to ni lepo, to je v bistvu podcenjevalno – kot da še nista odrasla in rabita žepnino. Poleg tega imata onadva verjetno manj cekinov na mesec kot vidva.
Če že hočeta pokazat dobro voljo, naj raje ta denar varčujeta in vama magari dasta večji znesek, če bosta kupila stanovanje in opremljala – takrat vsakih tisoč evrov pride prav. Ali če bi se odločila za otroka, da lažje nakupita opremo. Ne pa takole eno žepnino odraslemu otroku s svojo plačo n.

Nama z mojo so starsi dali tudi tako, ker v enkratnem znesku niso mogli pa so raje vsak mesec. Niso bili ravno za varcevanje. Vsak cekin prav pride, sploh ko jemljes kredit. Podpiram pomoc starsev. Seveda, ce ni taksna da kupijo flat za 100k.

Kdo ti garantira da boš lahko zanosila, ko boš imela službo za ndč?

Mlada sta, zdrava sta, rada se imata. Nekaj sta prihranila, nekaj še bosta. Ne čakajta predolgo. Pa srečno 🙂

Pozdravljena,

globoko v sebi morata biti prepričana, da si želita otroka. Idealnega časa, kdaj imeti otroka, ni. Če bosta gledala na to, da bosta imela službo za nedoločen čas, potem nikoli ne bosta imela otroka. Ja, služba za nedoločen čas je neka finančna varnost, ampak… kaj pa če si bosta potem želela imeti otroka, pa ga ne bosta mogla imeti? Tako ti povem.. smo tričlanska družinica z majhnim, skoraj eno leto starim otrokom. Ok, z možem imava oba službo za nedoločen čas, vendar skupaj zasluživa cca 1500 evrov. Živimo v podnajemu, skupaj z najemnino in stroški plačujemo za dvosobno stanovanje 500 eur. Stroški za otroka so, vendar… voziček, posteljico, oblačilca… sva kupila na bolhi, veliko oblačil so nama podarili prijatelji, ki že imajo otroke.. Nikar ne pretiravajta z oblačili za otroka, ker otrok to hitro preraste. Nama se je zgodilo, da hčerka nekaterih oblačil sploh še ni imela niti enkrat oblečenih.
Midva skoraj vse sama financirava za dom in otroka. Saj nama oboji starši kdaj pa kdaj pomagajo, da nama npr. dajo kakšno malenkost z njive (krompir, solato, tašča vlaga rdečo peso, pa marmelado nama da…), ampak niti nimajo niti midva ne zahtevava, da bi nama finančno pomagala.

Tudi jaz sem rekla svojim staršem, da imava zaenkrat dovolj pa vedno rečejo, da ne veš kaj pride in naj varčujeva. Saj ni vedno 50€ v denarju,dostikrat kupita kako stvar, ki vesta da jo potrebujeva. Imata pa malo višje dohodke kot midva, še delata.

Poanta je v namenu in pripravljenosti, ker vidim da pomagata in bosta vedno na najini strani. Pri njegovih starših pa tega občutka nimam – važno da imata onadva dosti, za otroke jima je pa figo mar.

In ko se odločaš za otroka pretehtaš vse. Čutiš kje boš dobil podporo (pa naj bo to finančna ali samo pomoč pri varstvu otrok). Lažje je ko veš, da imaš popolno podporo obeh strani.

Marsikdo ima otroka, pa sploh nima idealnih pogojev za to. Marsikdo ima zelo dober materialni položaj, pa se stalno izgovarja, zakaj (še) nima otrok. Vsak ve zase.
Dejstvo je, da majhen otrok niti ne potrebuje veliko. Vso opremo lahko dobiš “iz druge roke” po ugodni ceni, cunj je kolikor hočeš in jih dobiš kjer hočeš. Otrok veliko stane, ko je večji, ko gre v vrtec, v šolo in naprej študirati.
Konkretno poznam v sosednji vasi družino, ki ima pet majhnih otrok, starša pa sta oba brezposelna, čeprav sta univerzitetno izobražena. Vsi otroci so lepo oblečeni, so čisti in lepo vzgojeni. Še nobenega nisem slišala, da bi o tej družini rekel kaj slabega. Sigurna sem, da bo vsaj oče kmalu dobil zaposlitev, verjamem pa, da bodo ti otroci postali dobri ljudje.
Mislim, da se vama materialno sploh ne godi slabo. Ko bi se rodil otrok, bi se pa tudi stari starši spremenili. Skoraj ne poznam starih staršev, ki ne bi imeli radi vnukov in jim ne bi kaj dali.
Odločitev je v vajinih rokah.

Po tejle izjavi me je pa popolnoma minilo sočutje do tebe. Si navadna izkoriščevalka. Očitno so te njegovi starši pogruntali.

Hehe. No, jaz pravim, da vsak dobi svoje nazaj. Ko bosta stara in bosta morda potrebovala najino pomoč, bova pa midva rekla oz. jaz rekla, da naj ne izkoriščata. Jaz sem mislila, da je odnos starš-otrok vzajemen in da si med sabo pomagaš, če si seveda lahko.

Vse bolj pa opažam, da imajo starši najem zaj* tamlade oz. jim privoščijo isto težko življenje kot so ga imeli oni. Iz principa – če sem jaz moral iz nule, boš pa tudi ti. Odvisno kako igro postavijo tastari. To se v starosti vse vrne, vsaj pri meni je odnos daš-dam.

Moja starša pomagata pač prostovoljno. Ni veliko, meni pa ta odnos pomeni ogromno, ker lahko vedno računam na njih. Ko bosta stara lahko pričakujeta vračilo (in ja, tudi finančno), če bom le imela.

Evo najin primer !
Nikoli ampak res nikoli nisem raćunala na druge pa magari bili to najini starši,ker se počutim in sem se počutila dost sposobno imeti vsaj enega otroka !
Bila sva v najemu, z službami ,privarčevano bolj malo.Sva pa pridna in delavna cel čas.
Odločila sva se in evo čez čas je bil otrok na poti.
En prijatelj je rekel,da si pa on ne bi upal,ker sva v najemu in nimava svoje bivališče.
Jaz pravim ,da sem dost sposobna enga otroka gor spravit.
Sedaj jih imava tri in tudi svoje stodevet kvadratno stanovanje in seveda še vedno kredit.
Od tega je 22let.

Hočem povedat,da zaupaj sebi in partnerju ,če je primeren.
Zdravje čuvaj in delaj.
Ne živi z berglo.

Vseeno ne razumem zakaj vama starsa pomagata ce imata 1000eur dohodkov na osebo. Ce je sluzbo zgubis bosta pac pomagala ce bo treba takrat ne pa kar na zalogo? ce varcujeta za stanovanje je to druga stvar, bi bilo bolje da gre na poseben racun.
Glede otroka financno pa: do kdaj imas pogodbo? Za porodnisko se racuna povprecje zadnjih 12m, tako da se splaca biti zaposlen preden gres na p. Poznam veliko primerov ko punce iscejo sluzbo, koncno dobijo za 1leto in hopa so nosece cez 2meseca. Tako se jim izide da imajo dohodke se 1leto. Pa se nosecnice ne smejo odpustit. Po porodniski pa isces novo, itak.

Zakaj točno v tem trenutku vidva potrebujeta pomoč? Dvomim, da imata bajno penzijo. Torej dajeta od svojega malo, da dofilavata tebe, ki imaš ta trenutek veliko. Če imata pa ogromno, pa je 50evr tudi kar nekaj brez veze.

Le šparaj, da boš svojim otrokom dajala vsak mesec dolga leta po 50 evr. Se spodobi.

Ob dohodkih, ki jih navajaš bi lahko imela že kaj več prihranjenega, kot zgolj nekaj. Če že ne za uresničitev vajinih načrtov, da bi nekoč imela čisto svoje stanovanje in bi si potem, ko bi imela tudi redne službe lahko mirno privoščila otročka, pa vsaj za čas, ko sta brez služb. Sicer pa je mnogo ljudi vse življenje v podnajemu, pomembni pa sta redna služba in nekaj prihrankov.
Ni lepo pri 26.letih računati in pričakovati od vajinih staršev, da pomagata, res ne. Sta nezrela in nesposobna poskrbeti samostojno za vaju kaj šele za otroka. In, če ob otroku kdo od vaju ali celo oba ostaneta brez teh začasnih služb, kaj ali bosta potem otroka naprtila vajinim staršem al kako?