Če pri 28tih letih ne znaš preživet s 1550 €, se nimaš kaj pogovarjat.

S tvojim načinom razmišljanja te ne bi hotela imeti za svojo bližnjo. Nikakor.

Kdo pa pravi,da sta v penziji, če sta tamlada stara 28? Starši ponavadi še delajo, sploh če so imeli otroke pri normalni starosti. Fino je imet podporo doma, v primeru da zagusti vendar predlagam da se osredotočita le na to kar lahko ustvarita sama 🙂 Starši bodo že dobili svoje v primeru,da hočejo malo ponagajati,ne skrbi.

Eni ste tako zelo dvolični, da ne moreš verjet. Stavim, da med temi odgovori se skriva toliko takih, ki so od svojih staršev pobasali gradbene parcele, prvo, drugo, tretjo ploščo in streho, ohceti z vključenimi mastnimi zneski za darila, pa pljuvate na 50 eur darila za mlado družino. Morda pa ta dva nikoli ne bosta dobila niti desetino tistega, kar ste vi pobasali!

In ja, tudi jaz poznam odrasle zaposlene, ki jim starši pomagajo, plačajo kak obrok kredita, kupijo nafto ali dajo za počitnice. Seveda niso dolžni, a če imajo, ne vem zakaj ne bi dali. Če so starši preskrbljeni in imajo denar, ne vem komu drugemu bi ga lahko še dali in zakaj, če sami ne čutijo potrebe, da ga zagonijo v igralnici.

Marsikomu med vami, ki ste pisali, so stari starši primaknili za kak tabor za otroke ali so kupili smučarsko bundo in smuči za rojstni dan, tu pa očitate 50 eur, ki jih verjetno dobivata res zato, ker se starši zavedajo negotovih časov, negotovih služb.

Jaz kot mati ne bi mogla gledat negotovosti v hčerinem življenju in se zavedati, da se odreka otroku v časih, za katere ni sama kriva, hkrati pa bi jaz sedela na zlatem jajcu in razmišljala, da naj se pač znajde kot sem se jaz.

Ti garantiram, da ko bosta prisla prvic z otrokom na obisk k njegovim in bos rekla “tale krasen vozicek je pa babi cvetka kupila” , bos zelo kmalu imela dva vozicka in se kup druge otroske navlake.
Ce bi tvoji starsi radi pomagali bi bilo bolj smiselno da vzamejo kredit za nekaj kar bosta odplacevala v istem znesku kot imata zdaj najemnino. Verjetno imata delo za ndc in bi lazje dobila. pri takih dohodkih je skoda zivet v najemu, sploh zdaj ko so cene kar ugodne obresti pa nizke.

Pet malih otrok, pa oba brezposelna?!? In to je odgovorno? Ja, lepo živijo na plečih drugih. Otroci pa bodo res lepo vzgojeni – v stilu staršev. Hvala lepa za tako vzgojene izkoriščevalce!

A veš česa ti, Spraševalka, še ne veš? Da je tisto, kar sam iz nule narediš, NAJVEČ vredno!

Pri nama je bilo tako, da so pri prvem stanovanju oboji starsi prispevali cetrt, za polovico sva pa vzela kredit. Tako je bil zacetek veliko lazji, brez pomoci nakupa ne bi zmogla in bi metala denar skozi okno za najemnino. V 10-letih sva kredit odplacala, kmalu prodala stanovanje in kupila hiso – zdaj imava spet kredit, starsi so tokrat pomagali z nakupom nekaj opreme. Ce bom le imela bom pri lastnih otrocih naredila isto – das zraven, a ne vse. Sploh na zacetku. Da bi pa kar tako nenamensko dajala ce ima dovolj se mi zdi pa brez veze. se samo zafrcka.

Ja dejstvo je, da od staršev ne bom dobila nič več kot teh 50€ na mesec. Imata svoje kredite, ne znata varčevati zato se jima zdi verjetno priročno, da nama vsaj malo pomagata. Tu ne bo nič padlo, ko bova kupovala stanovanje in to vem.

Verjetno tudi zato, da ne bova na koncu rekla, da nista dala nič. Je pa res, da boš v življenju prej dobil od nekoga, ki ima manj kot od tistega, ki ima polno rit vsega.

V bistvu sploh nisem želela, da je poanta te zgodbe teh borih 50€, ampak najina rizična zaposlitev in (premajhno in najemniško) stanovanje.

če boš še kako leto počakala, te čaka kaka umetna oploditev ali pa sploh zanositi več ne boš mogla. Fant pa bo ploden še nadaljnjih 40 let. On si lahko še kakšno najde, pri tebi bo pa problem. Jaz bi se sigurno za otroka odločila, ker je že skrajni čas v tvojem primeru. Stroški bodo vedno, če bo služba ali pa ne. srecno

Iz česa ti razbereš, da mlada dva nimata, da borbata in da jima gre težko, starši pa sedijo na zlatih jajcih? Njeni očitno že ne, če lahko dajo “samo” 50 evrov in ta denar dajejo verjetno od svoje nižje penzije, kot imata onadva prihodkov. In za kaj? Ker denarja jima trenutno ne manjka, tako da je teh 50 evrov za zafrčkat ali pa v tistem skromne znesku, ki sta ga privarčevala.
Ne zganjaj patetike. Imata dva jurja na mesec, od tega 500 evrov stanovanje najemnina in stroški. A mi ti dejansko hočeš dopovedat, da dve osebi 1500 evrov nimata dovolj za hrano, bencin in kak kos oblačila? Resno?

Jaz tudi rečem – še ena taka, ki od staršev pričakuje denar … Pa od kje se jemljete, da vam to pride sploh na misel? Sploh, ker sta samo fant in punca, partnerja, pa še brez otrok. Jaz bi samo rekla – da te ni sram, da imaš službo, pa jemlješ denar od staršev.

Dokler sprasujeta druge, ce bi imela otroka, jih ne imejta. Imejta jih, ko bista v to sama dovolj prepricana. In zapomni si, v nobenem trenutku ne bos vedela, kako bo v prihodnosti.

Če pri 2-eh jurjih molzeta starše, potem ne, nikakor ne imejta otroka.

p.s. Pa dokler sta tako neumna, da za enosobno stanovanje plačujeta 450 eur, tudi.

V Ljubljani je to normalno. Zdaj odvisno je tudi koliko časa delata. Glede na to, da sta 28 sta lahko zaposlena šele leto, dve (glede na študij in potem iskanje zaposlitve). Neke redne zaposlitve pa tako nima noben od vaju. Lepo da starši pomagajo. Lahko da vama bo to še kako prav prišlo (če varčujeta).

Kaj je v Ljubljani normalno?

Tudi jaz bi rada verjela da ste vsi tko brezmadezni, da od starsev niste dobili prav nic. Aja, zgornji stuk hise tut steje… Al pa avto za katerega niste dali nic.

To je najemnina in stroški.

Ti kar verjemi, ker smo tudi taki.

Ti kar verjemi, ker smo tudi taki.[/quote]
in verjetno si v sebi zato tolk polna gneva, da ga zato pod rugih stresaš iz gole fovšije?

ker jaz če sebe postavim npr v vlogo starša, si želim,d a ko bom nekoč starš, da bi imela toliko,d a bi mela zase dovolj in bi vse z veseljem delila tudi z otroci, jim pomagala , kaj kupila iz srca, ker rada darujem in razvesleim koga… in koga pa boš če ne lastnih otrok, družine…

Pa da ne bo pomote – nihče ne govori o zažiranju nikogar, ampak o pomoči – jaz nekoč kot starš si želim,d a bi lahko pomagala in delila s svojo družino, otroci. še enkrat ti izpostavim besedo si želim, da bi lahko…. torej je to moja želja in ne zažiranje s strani nikogar.
Ti pač nisi imela takšnih staršev – samo zato ti ni potrebo se spravljat in obtoževat drugih, ki pa imajo starše s katerimi si s5tojijo ob strani (ja tudi finančno – če kdo potrebuje).

Vsekakor pa ni vse v denarju – je tuudi v ljubezni medsebojni, iskrenem druženju, času, tudi drugi vrsti pomoči – podpore…
tako da ne spravljaj se tako zaničevalno zdaj na druge, samo zato, ker si s starši pomagajo.
razen če hočeš priznanje kako si ti oh in sploh , ker si vse zmogla čisto sama – in rabiš to zaradi potrditve tvojega ega, pa povej, ti bomo pisali posebno temo hvalnic, kako su super, da si zmogla vse sama, brez da bi ti kdorkoli kadarkoli posodil cent.

Avtorica, ti je znano, da so/smo ljudje različni? Si pomislila, da njegovi starši razmišljajo, da imata vidva kot odrasla s službami trenutno dovolj denarja čez mesec? Mogoče pa želijo, da se čimbolj sama postavita na noge. Mogoče pa čakajo na to, da bosta vidva ustvarila družinico in vaju takrat presenetila s kakšno finančno injekcijo? Ali pa ko se bosta selila v večje sta Tvoji pač niso za varčevanje in so se odločili, da vama lažje dajo mesečno nek znesek. Njegovi so se pa pač odločili, da vama tega ne dajo. Lahko pa se odločijo (ali pa tudi ne) da vama pomagajo kasneje. Ampak, ne! Treba je obsojat, a ne? Upam, da tvoj fant ni tako preračunljiv.

Glede otrok pa tako, kot je rekla ena zgoraj: nikoli ni pravi čas za otroka. Enkrat zaradi službe, drugič zaradi partnerja, tretjič zaradi npr. potovanj po svetu, četrtič zaradi denarja, zaradi krize v svetu…. Če bi se na vse to ozirala, tudi jaz do sedaj še ne bi imela otrok. Če se znaš/znata prilagajati začnita delat na otroku, vendar se prej dobro in odkrito pogovorita, da mu ne boš kasneje kaj očitala, da njegovi niso nič dali…

Ni težava v denarju, vsaj v vajinem primeru ne. Vazno je, kako se razumeta, kako rešujeta nesoglasja, ali je partner zanesljiv ali ne in pa seveda, ali je vajino intimno življenje tako, kot je treba? Sta sla oba v zvezo z odprtimi kartami in srcem? Po drugi strani pa je najpomembeje to, ali si otroka želita in ali si pripravljena se mu posvetiti , se morda tudi čemu odpovedati? Kakšen je tvoj in partnerjev življenjski stil in psihična stabilnost- hobiji, šport, pijančevanje, žuriranje, verski nazori, ..? Važno je, ali se počutiš kompetentno, da prevzameš skrb za malo nebogljeno bitje, ali ne? Sama otroke obožujem, tako da sem včasih sklepala po sebi in vsaki, ki je bila v dvomu odgovorila: Mlada sta, zdrava, zaljubljena, kje je ovira? Sedaj gledam drugače, ko vidim, da se veliko sodelavk, znank ukvarja sama s svojimi težavami in jim je otrok breme ( depresije, obsesije z lastnim telesom, obsesije s tem, da morata imeli partnerja več časa zase, občutek, da zaradi otroka nakaj zamujajo, ker morajo biti doma z otrokom, ) Vsekakor menim, da je bolje imeti otroke mlad, ko si mlad, si bolj optimističen, stvari jemlješ lahkotneje, nisi še materialno razvajen ( no, vidva ocitno ze malo sta), si bolj zdrav,.. Poleg tega pa menim, da kdor pri 22 ni zrel za starševstvo, tudi 5 ali 10 let kasneje ne bo. Tako, da sama razmisli, vprašaj partnerja in se skupaj odličita.Srečno’

Z majhnim otrokom ni velikih stroškov, ampak naraščajo z leti, ko pridejo mobiteli, računalniki, počitnice v tujini, šolnina …. Mene bi bolj skrbelo, da je moj položaj v primeru hipotetičnega razhoda zelo neenakopraven.

Jaz bi otroka obdržala. Bi me uničilo, da bi šla delati splav v situaciji, kot je vajina, ki sploh ni kritična.
Dva človeka, ki se ljubita in razumeta, da delujeta kot tim za skupno dobro imata komot otroka.
Ampak kakšen človek je tvoj življenjski sopotnik veš zgolj samo ti, kakšen odnos ima do tebe in kako zna z denarjem …
Problematično je, da že v začetku računaš na pomoč z vseh strani – sama zmoreta imeti 1 otroka, v 1sobnem stanovanju, z vajinimi prihodki – seveda, če nisi ena tistih žensk, ki morajo imeti voziček za 1500€ in vse nove cunjice dragih firm zase in za malega.
Zase vem, da pri 28 ne bi več tvegala s kakšnimi splavi in zapleti, ki jih lahko prinese.

Jaz mislim, da se na njegove starše ne bi preveč zanašala. Tvoji bodo že pomagali kolikor bodo lahko, njegove pa raje odmisli. Že vejo zakaj, čeprav ne razumem takih staršev, ki so tako egoistični.

Osredotoči se na vajin odnos in vajine prihodke. Tudi, če boš brez službe se da preživeti z otrokom, poznam kar nekaj primerov, vendar ne vem koliko pomagajo starši (ker dejstvo je DA pomagajo). Pri otroku enostavno ne moreš čakati, da se vse uredi.