Kje vidiš egoizem?

Koliko bi potem morala dajati vsakemu od treh odraslih otrok potem, ko bom upokojena?? Najbolje, da me kar pobere.

Od kod ti je uspelo v debato privlečt možnost splava? Še vedno pod vtisom?

Imata 2 jurja prihodkov in ti se sprašuješ, če naj imata otroka ali ne. Butasto do amena. Tisti, ki sploh nimajo služb, niti stanovanja, jih imajo po 5, zakaj torej vidva ne bi imela enega? Reveži štepajo otroke – saj bo država poskrbela zanje – tako da tudi vidva lahko naredita kakšnega:)

Avtorica je lepo napisala, da je njena zaposlitev zelo rizična. To verjetno pomeni, da je lahko čez par mesecev na cest, kako težko je pa potem najti službo pa se tako ve. Potem se stvar prevesi v “samo” 1000 eur (če bo fant službo sploh imel) plus to da pride otrok. 1-sobno stanovanje pride v poštev do otrokovega 5. ali 6. leta, potem se bo treba še seliti, pridejo stroški vrtca itd.

Takih preudarnih mladih je malo. Treba je malo premisliti preden se odločiš za otroka. Tastari pa kolikor sem jaz razumel še delajo.

Jaz pa se njegovim staršem čist nič ne čudim. Že dobro vedo zakaj ne odprejo pipice vsak mesec. Le zakaj bi jo mogli???? Mogoče pa šparajo, pa bodo, ko bo sine kupoval stanovanje dali kakšen večji kupček! Tako, da bo lažje vknjižil večji delež na stanovanju! Saj se njej že zdaj vidi, da z denarjem ne zna, da tudi pove, da njeni starši ne znajo…..Če pa z 2 jurjeva dvomiš, da bo šlo…pa tako boljše, da takoj nehaš razmišljat o otroku! hmmmm…jaz mislim, da ti z njegovimi starši imaš precej slab odnos, saj pričakuješ, da te bodo stregli….

Še nekaj me je zmotilo….praviš, da so njegovi morali začet iz 0, pa da vama nebi bilo treba? Zakaj pa bi se njegovi starši morali še naprej odpovedovat vsemu, da bi bilo vama postlano??? Hja, ti si razvajena, pa naj tebi tvoji posteljejo (s 50 € ti ne bodo), kar pa se denarnice fantovih staršev tiče, pa nimaš pravice nosa not molit!!!!!

No, jaz bi povedala v primeru, da bi varčevala za otroka. Bi mu jasno dala vedeti, da lahko pričakuje mojo pomoč pri nakupu stanovanja. Meni je normalno, da starši pomagajo svojim otrokom. Na koncu tako ali tako podeduje otrok. Meni se zdi bolje, da dam prej, ko otrok resnično potrebuje denar in ne potem, ko jaz umrem in je otrok star 50 ali 60 let.

Jaz ne razumem tistih, ki so škrt do lastnih otrok. Pa kaj otroke potem sploh imajo? A ni ceneje, da si brez otrok pa ves denar porabiš samo zase?

In jaz poznam primere, ko starši niti pod razno ne financirajo ničesar, še najmanj pa najemnine. Imata 2000 evrov plače (skupaj) + 50 evrov od tvojih staršev. Če s tem nista sposobna preživet najemnine, stroškov, hrane in + mogoče otroka nista dorasla zanj- Tako, da na tvojem mestu se ne bi niti pod razno odločila za otročička

Naj ti povem, da pa sama poznam primere, ko se z 1 plačo preživlja 5-članska družina (starši + 3 otroci), starši (obe babici in dedka) ne pomagata nič – niti s kakim nakupom oblek za otroke, niti kako drugače finančno in družina preživi. Niti ne dobivajo nikakršne socialne pomoči, niti paketov od Karitasa in RK-ja. In celo položnice imajo sproti plačane. Samo len ne smeš bit. Sadje in zelenjavo si sami pridelajo, vložijo za zimo in tako prihranijo dovolj, da so položnice plačane, da hodijo otroci v šolo v naravi itd in da preživijo mesec. Je pa res, da si ne privoščijo čisto vsega. Obleke niso iz Benettona ali kake druge visoke znamke, voziček je bil rabljen, posteljica tudi….

In jaz poznam primere, ko starši niti pod razno ne financirajo ničesar, še najmanj pa najemnine. Imata 2000 evrov plače (skupaj) + 50 evrov od tvojih staršev. Če s tem nista sposobna preživet najemnine, stroškov, hrane in + mogoče otroka nista dorasla zanj- Tako, da na tvojem mestu se ne bi niti pod razno odločila za otročička

Naj ti povem, da pa sama poznam primere, ko se z 1 plačo preživlja 5-članska družina (starši + 3 otroci), starši (obe babici in dedka) ne pomagata nič – niti s kakim nakupom oblek za otroke, niti kako drugače finančno in družina preživi. Niti ne dobivajo nikakršne socialne pomoči, niti paketov od Karitasa in RK-ja. In celo položnice imajo sproti plačane. Samo len ne smeš bit. Sadje in zelenjavo si sami pridelajo, vložijo za zimo in tako prihranijo dovolj, da so položnice plačane, da hodijo otroci v šolo v naravi itd in da preživijo mesec. Je pa res, da si ne privoščijo čisto vsega. Obleke niso iz Benettona ali kake druge visoke znamke, voziček je bil rabljen, posteljica tudi….[/quote]
Samo ne pozabi na otroški dodatek in pa olajšavo pri dohodnini (za 4 vzdrževane člane konkretna, če je plača tudi, sicer pa je toliko večji OD), pa znižano plačilo vrtca, dodatek za veliko družino, pa kakšno subvencioniranje prehrane, pa šole v naravi,… Ni to tako zanemarljivo. Če bi se res čisto sami preživljali, bi se lahko hvalili. Tako pa ne, pa še neodgovorno je, ker je vse odvisno od enega. Kaj pa če tisti, ki je zaposlen, zboli? Bo pa kaj? Drugi moral v službo, ki jo bo dobil potem ko je več let doma? Težka, a ne?

A ne pa ne znas reci? Mene bi bilo, kot odraslo osebo, sram, ponavljam: sram!, da mi starsi dajejo zepnino in to pri 28 letih ter skupnih prihodkih 2000eur. Odrasla osamosvojena oseba hodi domov po zepnino? Za otroka definitivno nista oz vsaj ti nisi zrela.

Ce si nasparas dovolj denarja, da prebrodis neke mesece brez dela in imas poleg tega se porodnisko (kjer je sicer casovni faktor) pa sam denar ne bi smel bit problem. Najprej stalca, pol kravca, so zadnj case marsikomu samo sanje.

A ne pa ne znas reci? Mene bi bilo, kot odraslo osebo, sram, ponavljam: sram!, da mi starsi dajejo zepnino in to pri 28 letih ter skupnih prihodkih 2000eur. Odrasla osamosvojena oseba hodi domov po zepnino? Za otroka definitivno nista oz vsaj ti nisi zrela.

Ce si nasparas dovolj denarja, da prebrodis neke mesece brez dela in imas poleg tega se porodnisko (kjer je sicer casovni faktor) pa sam denar ne bi smel bit problem. Najprej stalca, pol kravca, so zadnj case marsikomu samo sanje.[/quote]

Pa te bo sram, ko boš dedovala po starših?
Sram za 50 eur na mesec, ko pa so ali ti bodo dodali nekaj flik za nakup stanovanja ali ti prepisali parcelo, da boš zidala, pa te ne bo sram? A ko ti dajo vrečko zelenjave na teden, pa kišto krompirja, pa kos sira, ki so ti ga kupili na izletu upokojencev te pa ni sram?

Eh, ste eni tiči! Poznam vas take v dno duše in veliko vas je, sebi ste od staršev nagrabili, drugim pa ne privoščite, ker točno taki, kot je avtorica, vam nastavljajo ogledalo v katerem ne vidite lastne hvaležnosti in predvsem vidite predimenzionirano svojo kao uspešnost, samostojnost. “Jaaaaz, jaaaaz, jaz sem vse saaaaama” (samo pač parcela je bla pa od staršev, pa njegovi so posekali gozd in prodali les, da smo plačali izkop, pol so šli vinogradi, da je bila plošča, pa zidanica od dedija, saj je bila itak le še ruševina, pa je šlo za okna, etc etc….)

Sram vzeti od staršev? Roko na srce, ogromno ljudi dobi veliko od staršev. Ali mansardo, ali zemljo za hišo, enim odplačujejo kredit, drugim plačujejo razne kampe za otroke pa še in še bi lahko naštevala. Večina potem še deduje, eni več, drugi manj. Pa je res kdo, ki bi se odrekel dedovanju? Ma, dajte no. Vsi smo isti.

Kaj se je pa tebi zgodilo, da nisi opazila, da človek zori in se uči celo življenje? A tebi so vsi isti od rojstva do smrti, ne opaziš razlike? Če se ne rodiš zrel, ne boš nikoli več ali kako to gre?

Glede na to da imata dohodke za preživetje…vzameta denar od staršev??? Mislim da…ne glede na dohodke, na velikost stanovanja…VIDVA nista zrela za otroka…. ker pričakujeta pomoč od staršev?!? Pa zakaj za vraga bi vama morali starši pomagati??? Imata službo, dohodke…stanovanje…pa ni variante da vzamem denar od staršev, če ga ne bi res NUJNO, NUJNO potrebovala…res ne razumem…

Je videt, da slovenci nimamo razčiščeno čemu je namenjeno dedovanje. Deduje se, ker lastnik umre in ne more nest s sabo. In vi primerjate jemanje živemu, ki nima z dedovanjem po umrlem, ki ne potrebuje več? Odvisno za kaj je tistih 50 eur. Če so namenjeni varčevanju za recimo nakup stanovanja, mi ni sporno (odvisno od finančnega položaja staršev). Če so namenjeni za sfrčkat, pri takšnih dohodkih, je pa sramota.
Naslednja stvar, ki me skrbi, je kakšne želje imate nekateri – da bi imeli denar, da ga boste lahko dajali otrokom in vnukom. A si nihče ne želi uspešnih in samostojnih otrok, ki imajo sami dovolj. Kot, da bi jih želeli za vedno na joški. Normalno, da se kaj kupi, obdarujemo se vsi in je lepo bližnje razveselit z darilom. Ampak to ne more bit edini način za razveseljevanje. Si nihče ne želi, da bi imeli tako pristne odnose, da boste veseli že s tem, ker se vidite in družite?

joj, ste se vsedli na teh 50 e

Avtorica je lepo napisala, da starša ne znata varčevati, in zato jima je lažje dati vsak mesec 50 €, kot pa da bi ga brezglavo zapravila.

Avtorica je tudi napisala, da imata s partnerjem že nekaj privarčevanega denarja. Verjetno je del tega denarja tudi ta sprotni prispevek staršev.

Če jim to funkcionira, zakaj pa ne.

Drugje pač starši nalagajo na kupček sami, pa potem dajo v večjem znesku otrokom kot popotnico.

Tretji pa nič ne dobijo.

Tako pač je.

Glede naslovne teme – avtorica, v življenju ni idealnih pogojev. Če imata možnost vsaj nekoliko potipati v službah, kakšne so prognoze glede ohranitve zaposlitve, je gotovo smiselno izvedeti informacije, da se lažje odločita.

Če sta pripravljena na ustvarjanje družine, če se počutita sposobna biti starša, pojdita v to.
Če ne, pa (še) ne.

Predvsem pa – z razumom. Dojenček potrebuje veliko manj, kot nas preprečujejo tako mediji, trgovine kot drugi starši. Veliko stvari mnogi podarijo ali prodajo za zelo nizko ceno skoraj nerabljene.
Seveda jih večina ne pride k vam, ampak je treba malo povprašat, poklicat, poiskat.

Ko otroci rastejo, pa je praviloma več stroškov tako za življenje, za šolo, razne dejavnosti.
Pogosto pa se da z malo premisleka in tehtnim nakupovanjem sprejemljivo živeti tudi, če so dohodki nekoliko nižji.

V bistvu je napisala, da več ne zmoreta dat. Torej ju zažira do tistega minimuma, ki ga še zmoreta.
Ja, mene bi bilo na njenem mestu sram.

V bistvu je napisala, da več ne zmoreta dat. Torej ju zažira do tistega minimuma, ki ga še zmoreta.
Ja, mene bi bilo na njenem mestu sram.[/quote]

Glede na to, da posluša v svoji okolici, da drugi starši dajejo njenim vrstnikom precej več (pokrivajo celo najemnino ipd.), je primerjalno seveda 50 € mesečno malo.

men je vseeno kako se bosta odločila
zanima me samo tole podčrtano? in vprašanje : zakaj že?

jah, dejstvo je, da večina staršev poskrbi za svoje otroke. Mene bolj skrbi kakšen je ta otrok, če ga starši tako ne marajo,da mu ne dajejo nič. Če je v redu, potem je nekaj narobe s starši. Jaz sem imel doma vedno finančni support pa nismo bili bogati. Vedno je kaj “padlo”, ko sem šel na svoje. Brez da bi kaj rekel, da morajo dati. Tako se gradi odnos.

Pomoje hočejo njeni starši, da kaj privarčujeta zato pomagajo s tem realno gledano bizarnim zneskom (glede na to, kaj drugi dajejo – avtomobile, hiše, parcele).

Ko tole berem, sem vesela, da moja otroka ne pričakujeta, da jima bom dala vsaj 50 € na mesec, ker več tako ne morem. Pri približno takih dohodkih, kot jih imaš ti, me še včasih vprašata, če kaj potrebujem.
Odrasti. In ne imej otrok.

Tako se gradi odnos – naj starci plačajo al pa jih ne pridem več pogledat. Imam prav cenik – pol ure 20 eur itd. Če me hočejo pogostit na kosilu 100 eur, ne bom tam sedela in se dolgočasila za manj.
To je žal reala, ne samo zafrkancija. Naš znanec se boji povedat hčerki, da ne more pazit njenih otrok, ker mu je preveč naporno, ker ima zdravstvene težave. Prav tako ji kupuje ogromno stvari. Se boji, da bo jezna in jo bo izgubil. Sem bila priča, ko je naredila sceno, ker so se njeni starši na zabavi pogovarjali s prijatelji, namesto, da bi ji pomagali z otrokom.

mislim resno – mogoče misliš, da si faca in oh in sploh odrasla sama. Ampak dejansko odrasli drugim odraslim ne zapovedujejo naj ne imajo otroke. Ni niti malo empativno in spoštljivo. Če bi bila ti odrasla za kakršno se imaš bi vedela, da je to odločitev čisto osebna posameznikova in da ti tukaj nimaš pravice dirigirati nekomu da naj nima otrok…
Lahko bi v temi edino povedala kaj bi ti naredila, in kako bi seti odločila na avtoričinem mestu… kar je popolnoma drugače kot zapovedovanje nekomu kaj naj ima in kaj ne. Odrasli ljudje to razliko namreč poznajo in vedo, da se namesto drugih v situaciji ne odloča, ampak se jim lahko samo svetuje.

Denar je vedno problem. Mi imamo v žlahti ene “gorenjce”. Za rojstni dan nosijo darila v vrednosti 10 eur, pride cela družina, mati, oče, dva otroka pa še njihove prikolice. Jejo in pijejo cel dan, darilo pa tako skromno. Dobro, rekla bi da nimajo, pa vem da imajo. Njuni dohodki so orng čez 2000eur pa rešeni vseh kreditov in leasingov.

Verjetno bom zdaj naletela na odziv kako sem jaz čudna in preračunljiva. Jaz razumem, da nekdo dejansko nima, ne razumem pa tega da nekdo ima in ne da.